Predsednik vlade Janez Janša je na današnji seji Državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja, in sicer sta vprašanja v zvezi z zdravstvenim sistemom in čakalnimi dobami postavila poslanec SAB Andrej Rajh in poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, poslanca SMS Zmaga Jelinčiča je zanimal status priseljencev iz tretjih držav in koriščenje socialnih transferjev, poslanca DeSUS Jurija Lepa pa so zanimalo predvsem ukrepi, povezani s statusom upokojencev. Tako je predsednika vlade vprašal, kako daleč je vlada z zakonom o dolgotrajni oskrbi, kaj se dogaja z zakonodajo o demografskem skladu ter kakšna je časovnica v zvezi z obema omenjenima zakonoma.
Kot je v odgovoru na vprašanje poslanca Rajha poudaril premier Janez Janša, je pandemija COVID-19 povsod po svetu povzročila različne posledice, tudi zaustavitev veliko normalnih dejavnosti v zdravstvenih sistemih, kar se je dogajalo tudi v državah, ki so bistveno bogatejše od nas in imajo bolj razvite zdravstvene sisteme ter več rezerv. “Takšno stanje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami trajalo relativno malo časa, saj smo med prvimi razglasili konec epidemije in tudi v zdravstvu vrnili stvari v polno delovanje,” je dejal premier in dodal, da je nekaj mesecev v zdravstvu povzročilo zastoj, tudi nepopravljive posledice. “Roko na srce, tega se tudi najbolj bojimo v prihodnjih tednih in mesecih, in vse to se nam lahko ponovi v hladni dobi virusa, če ukrepi, ki so v veljavi povsod po Evropi, tudi v Sloveniji, ne bodo dosledno upoštevani. Prva žrtev pa bodo ponovno dejavnosti v zdravstvu, ki se bodo morale krčiti zaradi povečane potrebe po obravnavi bolnikov s COVID-19,” je poudaril premier. Nadaljeval je tudi, da ne držijo navedbe, da vlada zdravstvu ni namenila dodatnih finančnih virov. “Zdravstvu je bilo iz proračuna namenjenih več kot 210 milijonov evrov, v rebalansu so predvidena dodatna sredstva, v petem protikorona paketu, ki bo na vaših klopeh v naslednjih dneh, pa bodo za uzakonitev predlagani določeni ukrepi, na podlagi katerih se bodo lahko angažirale dodatne kapacitete v slovenskem zdravstvu, zato da bi se preprečilo ponavljanje situacije, kakršni smo bili priča spomladi. Denar bo namenjen tudi za skrajševanje čakalnih vrst,” je povedal premier in dodal, da “če bomo uspešni in drugi val ne bo imel takšnih posledic in zasedenosti kot prvi, bomo še za nazaj popravili kakšno stvar in se bo začelo skrajševati čakalne dobe tudi ne glede na COVID situacijo.”
“Storili bomo vse, da se situacija iz pomladi ne ponovi, je pa to v veliki meri odvisno od vseh nas. Če bomo zajezili in omejili širjenje virusa, bo pritisk na zdravstvo obvladljiv, sicer pač ne,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da bo finančnih sredstev za zdravstvo na voljo dovolj. “Problemi v zdrastvu so drugje. Problem je organizacija v zdravstvu in kapacitete, ki jih ima zdravstvo na voljo, kajti če nimaš izvajalcev, imaš lahko veliko denarja, pa pacient vseeno ne bo prišel na vrsto,” je povedal premier. Vprašanje o čakalnih dobah v zdravstvu zaradi COVID-19 situacije je na predsednika vlade naslovila tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik. Pri tem je premier poudaril, da “problem čakalnih dob v zdravstvu v celovitosti vidimo, če se vprašamo, ali vemo, koliko časa potrebujemo, da dobimo novega zdravnika. Šest let študija in šest let specializacije. Če kdo v tej dvorani ve, kako to skrajšati na 4 mesece, naj mi pove, kako, in dobil bo tudi Nobelovo nagrado. Kadrov, ki v zdravstvu manjkajo, ni mogoče ustvariti v 4 mesecih,” je opozoril predsednik vlade Janez Janša in spomnil na to, da je tudi v tem času iz slovenskega zdravstva nekaj sto ljudi odšlo, tako zdravnikov kot medicinskih sester. “Kljub temu ima problem čakalnih dob tudi organizacijski vidik in kar se tega tiče, smo naredili veliko. Za jesensko obdobje je pripravljen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo. Vsaka bolnišnica ve, kako ravnati, kje so rezerve. A ker ni bistvenih dodatnih kapacitet, namreč tudi bolnišnice se ne da zgraditi v štirih mesecih, je teh rezerv relativno malo. Če bo trend takšen kot je sedaj, bomo najkasneje oktobra imeli situacijo, ko se bodo čakalne vrste v zdravstvu spet podaljševale,” je bil jasen predsednik vlade, ki je še opozoril, da je bolezen COVID-19 problem, ne samo zaradi svojih neposrednih, ampak tudi posrednih posledic. “S tega vidika je v našem skupnem interesu, da naredimo vse, da kapacitete zdravstvenega sistema ne bodo presežene, torej spodbujajmo ljudi k naložitvi aplikacije #OstaniZdrav, ne spodbujajmo jih k združevanju, kjer je nevarno in ne igrajmo političnih igric na polju zdravstva,” je še poudaril premier. Ob tem je zaključil, da “smo v situaciji, ko se trudimo, da se čakalne vrste ne podaljšajo, podaljšale pa so se za toliko časa, kolikor se programi za posamezno dejavnost v času koronavirus epidemije niso izvajale.”
Premier Janez Janša je odgovarjal tudi na vprašanje poslanca SNS Zmaga Jelinčiča o zlorabi socialnih transferjev s strani oseb iz tretjih držav. Predsednik vlade je mnenja, da so slovenski predpisi takšni, kot so, luknjičasti. “Koalicija ima v koalicijski pogodbo predvideno reformo socialnih transferjev in tega se lotevamo, vendar pa to doslej še ni prišlo na vrsto zaradi razumljivih razlogov,” je poudaril premier in nadaljeval, da tudi sam ne razume, kako je mogoče, da nekdo na upravni enoti, ki ima podatke, koliko ljudi biva na enem naslovu in vidi, da jih tam biva 100, vpiše še 101. Prav tako je izpostavil problem na nekem bivališču prijavljenih otrok, ki ne hodijo v šolo. ” Če šolo-obvezni otrok ne hodi v šolo, ga običajno ni tukaj,” je ocenil premier, ki je navedel, da seveda lahko obstajajo tudi neke izjeme, ki pa ne morejo biti tolikšne, da nekaj sto otrok, ki naj bi prebivali tukaj, v šolah ni. “Pristojno ministrstvo bo moralo izvesti dodaten nadzor in ugotoviti, zakaj se ti predpisi kršijo,” je poudaril premier in dodal še, da v teh primerih ne moremo govoriti le o izkoriščanju socialne mreže, temveč tudi o izkoriščanju teh ljudi.
Predsednik vlade Janez Janša je nenazadnje odgovarjal še na poslansko vprašanje poslanca DeSUSa Jurija Lepa o pokojninah in demografskem skladu. “Ta vlada ne gleda na pokojnino kot na socialni transfer, ampak kot na plačilo za minulo delo in se zaveda, da je tu mnogo stvari, ki niso skladne s splošno družbeno pravičnostjo,” je povedal premier in nadaljeval, da obstaja velik del upokojenske generacije, ki je prikrajšan in ne dobiva toliko, kot je možno v okviru makroekonomske situacije in kolikor posamezniki zaslužijo. ” Ta problem pa ni nastal čez noč in se ga tudi ne da čez noč odpraviti,” je poudaril premier in nadaljeval, da če bodo zdržale ekonomske prognoze, potem bo drugo leto, leto rasti in bomo lahko naredili večje korake k večji pravičnosti na področju pokojnin. Predsednik vlade je ob tem tudi spomnil na to, da je vlada za upokojence storila veliko tudi v času epidemije koronavirusa. “Izplačali smo solidarnostni dodatek, uvedli brezplačno vozovnico in z vsemi ukrepi poskrbeli za to, da upokojenska generacija zaradi koronavirusa ni bila dodatno obremenjena,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Kar se tiče zakona o dolgotrajni oskrbi, pa je premier pojasnil, da je zakon v javni obravnavi, potem pa bo šel v proceduro. Tudi za zakon o demografskem skladu je napovedal, da gre v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet, po tej obravnavi pa bo zakon pristal na mizah poslancev.
