Bronasto bodalo z Iga, staro približno 3600 let, se je po več kot treh desetletjih vrnilo v Narodni muzej Slovenije. Spada med najdragocenejše primerke bronastodobnega orožja.
Gre za unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in unikatnega okrasja izjemnega pomena. Prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pred našim štetjem. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika.
»Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja Slovenije vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in pet iz Pokrajinskega muzeja Maribor), med njimi tudi bronasto bodalo z Iga,« so povedali v Narodnem muzeju Slovenije. »Policijska preiskava je potekala v smeri odkritja ukradenih predmetov, zaradi česar je bil podan razpis iskanja predmetov. Pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije pa žal niso pripeljale na nobeno sled. Na podlagi policijskega razpisa iskanja so ukradene predmete naknadno vnesli v Interpolovo bazo ukradenih umetnin in na podlagi te objave je bilo leta 2015 bodalo prepoznano na dražbi.«
Vrnitev pomembnega muzejskega eksponata je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin sprva vodila slovenska Policija, ker pa je zastaralni rok za pregon kaznivega dejanja Sloveniji zastaral, je vrnitev prevzelo ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo veleposlaništva RS v Londonu. Petega julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije. Vrnitev bodala je rezultat odličnega skupnega dela vseh sodelujočih ustanov, tudi Narodnega muzeja Slovenije in ministrstva za kulturo.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je izrazila veselje ob vrnitvi tega izjemnega predmeta: »Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že zdaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi.«
Podrobna muzejska dokumentacija je bila ključna pri preiskavi, saj je bilo treba dokazati, da je najdeno bodalo v resnici pogrešan muzejski eksponat, ki je iz Narodnega muzeja Slovenije izginil leta 1985. Na podlagi osvežene dokumentacije je Interpol leta 2015 na eni izmed dražb v Veliki Britaniji izsledil bronasto bodalo z Iga, ki je bilo na prodaj kot del zbirke pokojnega britanskega zbiralca. Slednji je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku.
Pri obeh prodajah so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini. Vojvodinja je na začetku 20. stoletja izkopavala na mnogih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki je sicer primerna krinka za razpečevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okoliščin. Toda bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Odtlej je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.
»Najdbe iz Dežmanovega kolišča datiramo v sredino 3. tisočletja pred našim štetjem, medtem ko je bodalo (skupaj z nekaj drugimi najdbami) za slabo tisočletje mlajše,« pravi dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino. »Glede na primerjave za tovrstna bronasta bodala s polkrožno ročajno ploščo ga datiramo v 17. (ali 16.) stoletje pred našim štetjem.«
Izdelava bronastega bodala z Iga naj bi spadala v čas in v livarsko-obrtniški krog, v katerem so predmeti, predvsem orožje, kot so bodala in meči, izdelani kot unikatna umetniška dela, dodaja dr.Turk: »Tak je pri bodalu z Iga predvsem okras, ki ga sicer zaradi posameznih značilnih elementov, kot so vrezi na polkrožni ročajni plošči in viseči šrafirani trikotniki pod njo, uvrščamo v značilne oblike zaključka zgodnje bronaste dobe, tj. 17. stoletja pred našim štetjem. Kot celota je bodalo tako zaradi odlične ohranjenosti kot zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega okrasja izjemno.«
Obdobje, ko je bodalo nastalo, je sicer v Sloveniji slabo poznano. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, grajenimi na stojke, ki ne odražajo civilizacijskih presežkov, na kakršne lahko naletimo v bolj oddaljenih pokrajinah. Ob odsotnosti presežnih naselbinskih pojavov na ozemlju Slovenije v tem času so prav omenjeni obrtniško izjemni livarski izdelki v bronu odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.
Primož Hieng
