Zadnjih 14 dni na slovenskih avtocestah razkriva vse bolj zaskrbljujočo sliko prometne varnosti, kjer se nesreče ne pojavljajo več kot posamezni dogodki, temveč kot ponavljajoč vzorec v okviru delovišč in prometnih zastojev. Na primorski avtocesti, predvsem na odseku Razdrto–Postojna, so se zgodile večje prometne nesreče, med njimi tudi takšne s hudimi poškodbami in smrtnimi žrtvami, kar je sprožilo val kritik in vprašanj o odgovornosti upravljavcev infrastrukture.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je zaradi zaostrenih razmer sklicala izredni sestanek z vodstvom DARS, policijo in Agencijo za varnost prometa. Na sestanku je zahtevala pojasnila glede organizacije delovišč, prometnih zapor in ukrepov za zagotavljanje varnosti, saj se razmere na terenu po njenem opozorilu ne izboljšujejo dovolj hitro.
V ospredju je predvsem odsek med Razdrtim in Postojno, kjer potekajo obsežna gradbena dela in kjer promet že dlje časa poteka skozi zožene pasove. Prav tam sta se v kratkem obdobju zgodili dve hujši nesreči, ena s prevrnitvijo tovornega vozila in druga z verižnim trčenjem več vozil v koloni. V obeh primerih je prišlo do hudih posledic, vključno s poškodbami in smrtjo udeležencev, promet pa je bil več ur popolnoma ohromljen.
Kljub različnim opozorilom voznikov in strokovne javnosti se ponavlja isti vzorec: nenadni zastoji, slaba preglednost v zožitvah in kombinacija gostega tovornega ter osebnega prometa, ki v razmerah delovišč ustvarja izjemno nevarne pogoje. Vozniki poročajo, da se promet pogosto ustavi brez zadostnega opozorila, kar povečuje tveganje naletov v kolonah.
Kritike letijo predvsem na organizacijo delovišč in upravljanje prometnih režimov. Po mnenju številnih opazovalcev je hkratno izvajanje več obsežnih gradbenih del na ključnih odsekih avtocest ustvarilo razmere, v katerih pretočnost prometa ni več zagotovljena na varni ravni. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so bili prometni režimi načrtovani dovolj premišljeno in ali so bile ocene tveganj v praksi dovolj upoštevane.
Posebej odmevno je, da se resnejši institucionalni odzivi praviloma zgodijo šele po hudih nesrečah. Šele po zadnjih dogodkih so sledili izredni sestanki, nadzori in zahteve po poročilih, kar v javnosti krepi občutek, da sistem deluje predvsem reaktivno in ne preventivno.
Inšpektorat za infrastrukturo je že napovedal nadzore na več kritičnih odsekih, med njimi tudi pri Postojni, Domžalah, Kozini, Rebrnicah in Slovenski Bistrici, kjer bodo preverjali ustreznost prometne signalizacije in organizacijo zapor. Kljub temu ostaja ključno vprašanje, ali bodo ti ukrepi prišli dovolj zgodaj, da bi preprečili naslednje nesreče, ali pa bodo znova zgolj odziv na že nastalo škodo.
V javnosti se zato vse glasneje postavlja vprašanje odgovornosti. Ne le posameznih voznikov, temveč predvsem sistema upravljanja avtocest, ki bi moral zagotavljati varnost tudi v času najzahtevnejših delovišč. Medtem ko institucije iščejo ravnovesje med obnovami in prometnim tokom, ostaja dejstvo, da so na cestah v igri človeška življenja, ne zgolj prometna statistika.
Portal OS
