Kdo ne pozna celovškega Minimundusa, sveta v malem, ki se razprostira na površini 26 tisoč kvadratnih metrov in si ga je doslej ogledalo več kot 17 milijonov obiskovalcev? Malokdo pa ve, da je »oče« tega malega sveta s številnimi znamenitostmi, ki so izdelane v merilu 1:25, Slovenec.
Namreč, Friderik Jerina, slikar, »oče« celovškega Minimundusa in vojni begunec, je bil rojen leta 1906 na Vrhpolju pri Kamniku. Kot poroča Stane Stražar v knjigi Mengeš in Trzin skozi čas, je Jerina med leti 1938 in 1945 stanoval v Mengšu, kjer se je posebej uveljavil kot slikar oljnih slik na platnu in restavrator znamenj.
Že tu je bil Friderik Jerina znan kot uspešen modelar. V predvojni osnovni šoli je obstajala bogata zbirka modelov, med njimi tudi dva parna stroja, ki sta obratovala, poleg tega pa še ladje in drugi modeli.
»Ker je imel za ženo Nemko, se je, ne da bi bil kaj kriv, ob koncu vojne umaknil na avstrijsko Koroško,« pravi Stane Stražar. »Tu je dosegel višek svoje ustvarjalnosti. Po koroških krajih je restavriral nešteto kapel in znamenj, posebej pa se je uveljavil kot modelarski mojster.«
Tako je postal vojni begunec, sprva nastanjen v begunskem taborišču Peggetz pri Lienzu. Jesen življenja je preživljal v sosednji Avstriji, kdaj pa je umrl ni natančno znano. Vemo le, da je še v starosti 79 let sodeloval pri obnovi znamenja v Vrbi na Koroškem.
Njegova je tudi zamisel o Minimundusu v Celovcu, za katerega je izdelal nešteto modelov. Zametki tega enkratnega parka namreč segajo v leto 1957, ko so zasebniki postavili miniaturni park in ga poimenovali Minievropa. Leto kasneje je društvo Rettet das kind kupilo ta park in ga poimenovalo Minimundus. Že deset let po odprtju parka si ga je ogledalo prek milijon obiskovalcev, leta 1977 pa so površino povečali na današnjih 26 tisoč kvadratnih metrov.
Leta 1990 je Minimundus prvič obiskalo več kot 500 tisoč ljudi v enem letu. Leta 2007 so našteli že več kot 17 milijonov tistih, ki so si od blizu želeli pogledati svet v malem. V naslednjem letu so s številnimi prireditvami zaznamovali 50-letnico Minimundusa.
Spletni iskalniki dajo nekaj rezultatov, ko vanje vtipkamo ime in priimek slikarja in »očeta« celovškega Minimundusa. Jerina se omenja v zapisu o začetku Slomškovega doma, ki ga je zgradila slovenska skupnost v Ramos Mejiji, ki je bila delavna že od leta 1948, ko se je v kratkem času v tem kraju naselilo nad tisoč Slovencev. V ramoški župni cerkvi je našla maja 1949 svoje častno mesto zgodovinska podoba Marije Pomagaj, ki jo je junija 1946 v begunskem taborišču Peggetz pri Lienzu na Tirolskem naslikal Friderik Jerina.
Na spletu smo na primer našli še podatek o poslikavi znamenja v Dobravi, ki stoji ob poti od Črnuč proti Domžalam. Ob gradnji obvoznice proti Trzinu so znamenje prestavili, ker je na prvotni lokaciji sedaj cesta. Štirioglato znamenje je bilo nekdaj poslikano, a je poslikava zaradi vremenske izpostavljenosti sten žal zbledela. Iz zgodovinskih virov razberemo, da je bilo leta 1937 obnovljeno na željo posestnika Franca Lapa in njegove žene ter da ga je leta 1938 poslikal Friderik Jerina iz Mengša.
V prilogi Mučana, glasila občine Muta, smo našli objavljeno sliko Friderika Jerine z naslovom Pogled na kovačijo, olje na platnu, iz leta 1931. Objava sodi v sklop članka z naslovom Motivi iz občine Muta v likovnih upodobitvah.
V Vrbi na avstrijskem Koroškem bomo našli znamenje s prečno pravokotnim tlorisom ter nišami na južni in severni steni. Nekoč je v južni niši stal Marijin kip. Niše je leta 1985 na novo poslikal Friderik Jerina. Takrat je bil star 79 let, kar kaže, da je bil aktiven tudi v že visoki starosti. Leta 2009 so obnovili še zunanjo fasado in streho.
Nekaj podatkov o Jerini smo odkrili še na spletni strani Nove Slovenije v zapisu, ki govori o svetovnem dnevu beguncev. Članek še posebej izpostavlja slikarja, ki se je po vojni zatekel na Koroško. Ob zapisu je objavljena tudi fotografija Jerine, domnevno z družino, vendar je slika, last Majde Starman iz Spittala, precej neostra in neprimerna za objavo.
O Jerini obstaja le še zanimiva anekdota. V govoru je namreč jecljal. Znano je, da so ga pred neko sliko vprašali: »Kdo pa je naslikal to sliko?« In Jerina je odgovoril: »Ppppenzl.«
Celovški Minimundus oziroma svet v malem, ki ga je zasnoval Friderik Jerina, je kraj za užitek, sprostitev, učenje, zabavo, opazovanje in doživetje. V samo enem dnevu lahko obiščete sydneyjsko operno hišo, se sprehodite pod Eifflovim stolpom, ujamete posnetek Tadž Mahala, uživate v sladoledu pred baziliko svetega Petra ter občudujete Kip svobode in še prek 150 modelov znamenitih zgradb, vlakov in ladij.
V Minimundusu je po popisu iz leta 2008 postavljenih kar 144 modelov, zasajenih je 15 tisoč rož, 30 bonsajev ter 40 palm in kaktusov. Najvišji model, CN stolp v Torontu, meri v višino kar 23 metrov. Najdražji model, bazilika sv. Petra iz Vatikana, ki so jo postavili leta 1990, je stal 730 tisoč evrov. V parku, ki si ga letno ogleda okoli 260 tisoč obiskovalcev, je zaposlenih šest izdelovalcev modelov.
Znamenite svetovne zgradbe so izdelane iz izvirnih materialov kot so marmor, bazalt, peščenjak in iz drugih gradiv.
Primer: za izdelavo gradu Miramare pri Trstu, so potrebovali kar 53 tisoč posameznih kamnov. Kar predstavljajte si, kako bo užival vaš malček, ko bo končno ugledal hišice in gradove, primerne svoji višini!
V parku so tudi železnice, kjer vlaki neprestano vozijo; na rekah plujejo ladjice in sredi travnikov se vrtijo mlini, vse seveda v pomanjšani obliki.
Park je zelen in prav vsak obiskovalec si lahko najde klop v senci, kjer si odpočije. Odpravite se lahko tudi v restavracijo, trgovine s spominčki, na sladoled ali le na otroška igrala, na voljo vam je prav vse. Dobro je vedeti tudi to, da je infrastruktura parka prirejena za vozičke, pa naj bodo otroški ali invalidski. Še vašemu malemu štirinožnemu prijatelju, torej psu, je vstop dovoljen.
Minimundus se ponaša tudi z velikim otroškim igriščem, kjer se lahko otroci povzpnejo v balon na vroči zrak, jahajo na slonih, prečkajo viseče mostove ter plezajo ali gradijo peščene gradove. Poleg tega z obiskom tega sveta v malem pomagate otrokom in mladostnikom z avstrijske Koroške. Minimundus je namreč v lasti organizacije Rešimo otroke Koroška, zato so vsi prihodki malega sveta namenjeni prikrajšanim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam.
In kako pridemo do Minimundusa? Čisto enostavno. Peljemo se po gorenjski avtocesti in zavijemo desno proti Tržiču. Povzpnemo se na Ljubelj in prevozimo predor ter se spustimo proti Celovcu do samega središča, kjer vas bodo oznake Minimundus pripeljale do sveta v malem.
Medtem ko je Minimundus v jesenskem in zimskem času zaprt, pa modele posojajo za različne razstave. Med drugim smo jih lahko občudovali tudi na razstavah v Arboretumu Volčji Potok, kjer je bil pred leti na ogled tudi model blejskega gradu.
Primož Hieng
