Hrvaška javnost se ne razburja le zaradi odločitve zadrskega sodišča, ki je sprva domnevnim storilcem večkratnega skupinskega posilstva mladoletnice mogočilo, da se branijo s prostosti.
Prah dviga sklicevanje na domovinsko vojno, ki kot olajševalna okoliščina zmanjšuje kazni za resne zločine. Najbolj razvpita je bila prva sodba nekdanjemu prvaku vladajoče HDZ in premieru Ivu Sanaderju, ki je bil zaradi vojnega dobičkarstva obsojen le na dve leti in pol zapora. Sodišče je kot olajševalno okoliščino upoštevalo, da je Sanader, ki je bil obtožen jemanja provizije od avstrijske banke Hypo, sodeloval v domovinski vojni. Kot krovni dokaz je obtožencu zadostovala že veteranska izkaznica, ki jo je pridobil, čeprav je v enotah hrvaške vojske preživel samo en dan, in še to le na postroju umetniške enote.
Poseben primer je general Branimir Glavaš, ki je bil po poveljniški odgovornosti za vojne zločine v Osijeku obsojen na osem let zapora. Vrhovno sodišče je vrnilo zadevo na ponovno sojenje, ker je ocenilo, da je bilo streljanje srbskih civilistov v zatilje in vlivanje akumulatorsko kisline v njihova usta posledica strahu in panike obtoženih.
Hrvaška sodišča so obsodila na blage kazni tudi večkratne posiljevalce, ki so grozili žrtvam z umorom, ker so sodelovali v domovinski vojni in ker so se opravičili. Na sodiščih ne šteje le sodelovanje v domovinski vojni.
Na dve leti zapora je bil obsojen Ivan Primorac, ki je z osebnim vozilom ubil peški v Makarski. Sodišče je ocenilo, da je mladenič iz dobre družine, ker so mu starši omogočili šolanje v Švici.
O. U.
