V sredo, 18. septembra 2019, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekal posvet o prihodnosti Evropske unije: KAKŠNO EVROPSKO UNIJO SI ŽELIMO DRŽAVLJANI?
Na dogodku so sodelovali in z nami svoja mnenja delili: župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Občine Grosuplje mag. Dušan Hočevar, direktorica Turizma Grosuplje Petra Zakrajšek ter župani sosednjih občin: Škofljice Ivan Jordan, Dobrepolja Igor Ahačevčič in Ivančne Gorice Dušan Strnad.
Od vladnih predstavnikov so na posvetu sodelovali: minister brez listnice, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Iztok Purič, vodja Projektne skupine za predsedovanje Slovenije Svetu EU Goranka Krošelj, generalna direktorica za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Renata Martinčič, iz Slovenske turistične organizacije vodja korporativnega PR Livija Kovač Kostantinovič ter iz Urada vlade za komuniciranje direktorica mag. Kristina Plavšak Krajnc.
S strani institucij Evropske unije pa: vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Andrej Miholič. Razpravo je moderirala Tadeja Anžlovar.
Začetki Evropske unije segajo v čas po drugi svetovni vojni, leta 1958 je nastala Evropska gospodarska skupnost, sprva povezava šestih držav: Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Luksemburga in Nizozemske. Do danes se jim je pridružilo še 22 držav članic in nastal je ogromen enotni trg. Gospodarska organizacija je prerasla v politično organizacijo, ki ureja področja od podnebja, okolja, zdravja, do zunanjih odnosov, varnosti, pravosodja in tako naprej. Evropska unija seveda ni idealna in ni brez težav, a imamo enotno valuto, mogoče je prosto potovati skoraj po vsej celini, lažje se je preseliti, zaposliti, potovati v drugo državo EU-ja. Vsak državljan se lahko svobodno odloči, v kateri državi želi delati, študirati, se upokojiti. Enotni trg omogoča prost pretok blaga, storitev in kapitala, pa tudi prosto gibanje ljudi.
To je nekaj iztočnic, ki jih je kot izhodišče razprave navedla moderatorka Tadeja Anžlovar. »Smo torej del družine 27 držav in 490 milijonov državljanov,« je dejala.
Ob tem pa se je vprašala, ali smo kdaj pomislili, kaj vse je Evropska unija naredila za nas, kako čutimo Evropsko unijo v vsakdanjem življenju in v katerih kontekstih se identificiramo kot Evropejci. Kako zaznavamo in občutimo skupne evropske vrednote, kot so: nedotakljivo človekovo dostojanstvo in človekove pravice, svoboda, demokracija, enakost in seveda pravna država.
V drugem delu pa se je razprava osredotočila na evropske projekte, izpostavili so tudi področje turizma. V občini Grosuplje je namreč nedavno začel delovati Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje«.
»Sam sem zaprisežen Evropejec,« je na posvetu dejal župan dr. Peter Verlič. Tudi zaradi preteklih službenih obvez, ko je na področju transporta sodeloval pri vključevanju Slovenije v skupni evropski prostor. In zagotovo je transport eden izmed tistih področij, ki Evropo združuje in je ne ločuje.
Sicer pa meni, da je vrednost tega, da je Slovenija del demokratične skupine držav, ogromna, in se je v vsakdanjem življenju sploh ne zavedamo.
To verjetno bolj vemo tisti, ki smo prej živeli v enopartijskem sistemu, in eden glavnih naših ciljev, poleg osamosvojitve, je bil prav vstop v Evropsko unijo.
Med drugim je poudaril, da je to, da danes nimamo meja, res velikega pomena. Čeprav se sicer te, zaradi drugih vzrokov, žal občasno postavljajo. Tudi skupna valuta pomeni neko stabilnost, državi daje dodatno težo.
Župan pa se je dotaknil tudi mladih in programa Erasmus, tudi njegova dva sinova sta ga kot študenta pred kratkim izkusila. Meni, da ko mladi študirajo in grejo preko Erasmus programov tudi v druge evropske države, grejo tudi čez neke svoje osebne izkušnje, Evropo izkusijo. In prav tako preko teh programov drugi mladi Evropejci izkusijo Slovenijo.
»Mislim, da je to dobra popotnica, da bodo naši otroci, pa tudi naslednje generacije res postali Evropejci, da bodo povezani,« je dejal.
»Sam sem bil vedno optimist in mislim, da je to, da smo del Evropske unije, nekaj povsem naravnega in normalnega, in upam, da se bo čim prej uresničilo tudi to, da se nam pridružijo tudi države nekdanje Jugoslavije,« je strnil župan.
»Če pogledamo proračune slovenskih občin in če pogledamo osnovni denar, ki je na voljo, lahko vidimo, da transferji poberejo večji del proračunov, investicijskega denarja pa nam tako ostane zelo malo. Veliko premalo, da bi se lahko tako razvijali, kot si želimo, in tako kot to pričakujejo naši občani. Zato je ta želja po dodatnih sredstvih iz državnega in evropskega proračuna seveda realnost in pa tudi nuja,« pa je povedal direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar.
Kot občina se v Sloveniji po razvitosti uvrščajo na visoka mesta, klub temu pa je še kar nekaj njihovih občanov brez tekoče pitne vode, 30 % jih ni priključenih na kanalizacijo. In vsaki dve, tri leta je potrebno zgraditi novo šolo ali nov prizidek k šoli, skoraj v celoti z lastnim denarjem.
Tako je poudaril, da bi moralo biti več evropskih sredstev na voljo za infrastrukturo. In kot je dodal župan, so seveda tudi mehke vsebine potrebne, a Slovenija žal še ni v takem razvojnem preboju, rabijo namreč osnovno infrastrukturo.
Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar je še povedal, da so izredno veseli, ker so uspešno prijavili dva evropska projekta, ki bosta veliko doprinesla na področju urejanja Krajinskega parka Radensko polje. To sta projekta Vezi narave in LIFE AMPHICON.
Vendar pa so na obrobju krajinskega parka vasi, ki žal še nimajo urejene kanalizacije. Meni, da bi se tako moralo dati preko evropskih projektov dobiti sredstva za ureditev kanalizacije vsaj na zavarovanih območjih. Da bi bila ta območja res lahko tako zavarovana, kot si želimo.
Dotaknil pa se je tudi turizma. »Danes ni dovolj, ne za domačine, ne za obiskovalce od drugod, da imamo čudovit gozd. Potrebno je urediti tudi potko v gozdu, postaviti klopce in koše,« je dejal.
Direktorica Turizma Grosuplje Petra Zakrajšek pa je poudarila, da imajo v občini Grosuplje veliko naravnih znamenitosti in kulturne dediščine. Na težavo naletijo, ko gre za kulinariko. Kam se gre lahko po ogledu nekaj dobrega pojesti. »In tukaj bi mogoče želela apelirati na naše lokalne prebivalce, da bi v tem mogoče videli priložnost, da bi sami začeli kakšno svojo zgodbo,« je dejala. Ob tem je še dodala, da si želi, da bi obisk grosupeljskih znamenitosti v svoje programe pogosteje vključevale tudi njihove lokalne šole.
Grosupeljsko občinsko vodstvo kot tudi ostali župani bodoče skupne občinske uprave 5G so tako na posvetu poudarili, da morajo v prihodnje evropska sredstva ostati namenjena financiranju tudi osnovne infrastrukture, kot so ceste in kanalizacija, in ne le tako imenovanim mehkim vsebinam.
Nasploh pa so bili razpravljavci mnenja, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji edina možna pot za Slovenijo.
Zato tudi pozdravljajo uvajanje državljanske vzgoje v srednje šole. Še bolje pa bi bilo začeti krepiti zavest in evropsko identiteto že z ozaveščanjem otrok v vrtcih.
J. R.
