Tovarna Eta, ustanovljena leta 1923, je s svojimi izdelki v tedaj letoviško mesto Kamnik vnesla svetovljansko kulinarično obzorje. S svojim paradnim izdelkom – gorčico, je po svoji kakovosti in značilnem okusu danes poznana tudi izven meja Slovenije.
Ob 90. obletnici podjetja je kamniška gorčica svoje mesto našla tudi na policah ameriškega muzeja z največjo zbirko gorčic na svetu. Muzej gorčic (National Mustard Museum), s sedežem v ameriški zvezni državi Wisconsin, gosti edinstveno zbirko več kot 5.500 gorčic iz vseh petdeset zveznih držav ter iz več kot 70 držav z različnih koncev sveta.
Barry Levenson, ustanovitelj in kurator muzeja, danes skrbi za impresivno zbirko gorčic, ki sta se ji pridružila slovenska eksponata – kamniška gorčica in kamniški ženof ali polnozrnata gorčica.
»Izdelka izgledata odlično in navdušen sem, da je v našem muzeju zastopana tudi Slovenija,« je ob prejemu pošiljke povedal Barry Levenson.
V muzeju je sicer že bil zastopan slovenski izdelek, ki pa že nekaj časa ni več na voljo ljubiteljem gorčic.
»Muzej gorčice vidimo kot izvirno idejo, ki zagretim ljubiteljem gorčice in širši javnosti na zabaven in zanimiv način približuje ta dodatek jedem,« je povedala izvršna direktorica Ete Ksenija Jankovič Banovšek.
Kultura uživanja gorčice ima po svetu dolgo tradicijo, tudi na naših tleh. Pri nas je ta priljubljen dodatek jedem nove razsežnosti dobil pred 90 leti, ko je bila v Kamniku osnovana prva industrijska proizvodnja gorčice.
»Gorčico že od daljnega leta 1923 izdelujemo po starem, izvirnem receptu Stanka Žargija, ki je pod Kamniškimi Alpami ustanovil družinski obrat,« dodaja Jankovič Banovškova. »Z Etino gorčico, ki je še danes mleta s pravim mlinski kamnom, je tako do danes zastopano meščansko izročilo. Po mnenju strokovne komisije pod vodstvom dr. Janeza Bogataja se zato kamniška gorčica uvršča tudi med kulinarične posebnosti Kamnika.«
Gorčica je bila priljubljen dodatek jedem že v antičnih civilizacijah, ki so njeno rabo razširile izven meja Sredozemlja.
Danes je priljubljena po vsem svetu in ocene kažejo, da svetovno prebivalstvo na leto zaužije več kot 317.500 ton gorčice letno.
Slovenska gorčica je poznana tudi izven naših meja, saj se med prepoznavne svetovne proizvajalke uvršča tudi slovenska Eta. V kamniški Eti izdelajo več kot 750 ton gorčice na leto, ki jo izvažajo tudi na štirinajst tujih trgov.
Primož Hieng
Za lažjo orientacijo
Ljubljana–Kamnik
23 km
Več informacij
Eta Kamnik, d. o. o.
Kajuhova pot 4
1241 Kamnik
T: 01 830 84 00
F: 01 830 84 60
E: [email protected]
http://natureta.si/
Gostilna Mili vrh
Žale 10 a
1240 Kamnik
M: 040 201 698
E: [email protected]
www.gostilna-milivrh.si
Gostilna in penzion Repnik
Vrhpolje 186
1240 Kamnik
T: 01 839 12 93
www.gostilna-repnik.si
Za radovedne
Gorčica spada med najstarejše začimbe, preberemo na Wikipediji. Grki so jo poznali že v 4. stoletju pred našim štetjem, uporabljali pa so jo kot zdravilo in ne kot začimbo. Prvi recept za pripravo gorčice so v 1. stoletju zapisali Rimljani. Gorčica je v srednji Evropi prvič omenjena v 8. stoletju v nekem spisu Karla Velikega. Pred razširitvijo uporabe popra in čilija sta bili gorčica in hren edini ostri začimbi, ki so ju imeli na razpolago evropski kuharji in sta bili temu primerno razširjeni in priljubljeni.
V starem Rimu so zdravniki priporočali gorčico kot zdravilo zoper kačje pike, izpadanje las, gobavost in uši. V srednjem veku so že bolje poznali lastnosti gorčice in trdili: »Gorčica krepi prebavo in drobi težke jedi.« Francosko mesto Dijon je dobilo v 13. stoletju monopol za izdelavo gorčice.
Gorčica se uporablja v obliki semen, mleta in v obliki industrijsko pripravljene paste. Semena dodajajo v vložene kumarice in drugo vloženo zelenjavo, nekatere klobase in salame.
Obstaja prek sto raznih vrst gorčic. Ostrina je odvisna od razmerja med belimi in črnimi semeni in dodatkov. Gorčico uporabljamo predvsem pri kuhanem in pečenem mastnem mesu, hrenovkah in klobasah ter kot priloga mesu, pečenemu na žaru.
Vredno ogleda
Naravni zdravilni gaj Tunjice
Arboretum Volčji Potok
Velika, Mala in Gojška planina
Cerkvi sv. Primoža in sv. Petra na Sv. Primožu
Dolina Kamniške Bistrice
Terme Snovik
Malograjska kapela
Medobčinski muzej Kamnik
