Malokrat se vprašamo, kako lahko vsak posameznik pripomore k izboljšanju okolja. Kaj lahko storim jaz? Tukaj in zdaj?
Zavedajmo se, da ima vsak izmed nas veliko moč in tudi odgovornost za odločitve in izbire, ki jih v vsakdanjem življenju ponavljamo dan na dan.
Toplogredni plini
Podnebje na Zemlji se zaradi človekovih dejavnosti spreminja hitreje kot kadarkoli v zgodovini. Glavni povzročitelj sprememb so izpusti toplogrednih plinov. Posledice so dolgotrajni vročinski valovi, suša, taljenje ledenikov na Arktiki, uničujoče poplave, požari, izginjanje rastlinskih in živalskih vrst, ogromne količine plastičnih in drugih nevarnih odpadkov. Ekstremni vremenski pojavi so že prizadeli mnogo ljudi, ki so za vedno izgubili svoje domove ali celo življenja. Zaradi dviga morske gladine je ogroženih 570 obalnih mest z 800 milijoni ljudi.
Statistika o vplivu živinoreje na okolje je šokantna. Lažje bi bilo »ne vedeti«. Vendar ima vsak od nas moč. S svojimi odločitvami lahko doprinesemo k spremembi razmer.
Živinoreja na globalni ravni proizvede 18% vseh toplogrednih plinov, bistveno več kot vsa prometna infrastruktura skupaj. Živinoreja in pridelava hrane zanjo zasedata 30% kopnega dela planeta. Je glavni vzrok za uničevanje ekosistemov in živalskih vrst. Zaradi živinoreje – zaradi pašnikov, pridelave soje in žita, so izsekali ogromno amazonskega pragozda.
Je eden največjih razlogov za degeneracijo zemlje. Tla so izropana mineralnih snovi, zato hrana zaradi osiromašenja prsti ni bogata s hranilnimi snovmi. V puščavo se je spremenila že tretjina kopne zemlje na planetu.
Industrijska živinoreja
Industrijska živinoreja je tudi največji onesnaževalec vode. Ogromne količine gnojnice okužijo reke, morja in podtalnico tudi s primesmi hormonov in antibiotikov ter z gnojili in pesticidi iz proizvodnje krme. Za en kilogram govedine je potrebno 16 kilogramov žit (pšenice, soje, koruze) in najmanj 15 000 litrov vode. To je količina za dnevno tuširanje skozi vse leto.
70 % pridelanih kulturnih rastlin porabimo za krmo množične živinoreje, 30% pa služi za hrano ljudem. Ali ne bi bilo bolje obratno? Da bi šla hrana direktno za ljudi, ne preko vzreje živali. Naravni viri, ki so potrebni za prehrano enega vsejeda, so enaki za 7 vegetarijancev ali 20 veganov.
Sprememba prehrambenih navad
Pred kratkim je STA objavila povzetek študije mednarodnih raziskovalcev s področja okolja in javnega zdravja, v kateri so smernice za obvezno korenito spremembo prehrambnih navad do leta 2050. Spremembe prehranjevanja naj bi, po mnenju znanstvenikov, preprečile 11, 6 milijonov prezgodnjih smrti.
Odločitev je za vsakega od nas osebna. A ima veliko težo. Najmanj, kar lahko storimo vsaj za svoje zdravje je, da vsaj dan, dva, tri v tednu ne jemo mesa.
Tudi v vrtcih in šolah ne. S tem bomo pripomogli k svojemu zdravju in k ohranjanju okolja. Etičnih dejstev mučenja živali pa danes nisem omenila, četudi je ta molk zelo glasen.
Mojca Furlan, ekologinja
