Občina ne sme imeti premajhnega števila prebivalcev. A prav tako ne sme imeti prevelikega. Preveliko število namreč onemogoča vsakršno preglednost, to pa v končni instanci pripelje na primer do nebrzdanega zadolževanja.
Če pogledamo namreč podatke o zadolženosti občin, vidimo, da se je ta dolg v štirih letih povečal za 371 milijonov evrov. A veliko večino te razlike so prispevale največje občine – tiste z več kot 20.000 prebivalci (264 milijonov ali 71 odstotkov). Ali drugače: občine z več kot 10.000 prebivalci so prispevale k povečanju dolga 232 milijonov ali 87 odstotkov. To je tako rekoč neizpodbiten dokaz za neracionalnost teh nepreglednih združb.
Dobrih 400 evrov bi torej moral primakniti vsak Slovenec (lani nas je pod Alpami živelo dobra dva milijona), da bi 212 občin in pravne osebe javnega sektorja na ravni občin (javna podjetja, javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, na primer komunalna podjetja) odplačale dolgove. Ti so po podatkih finančnega ministrstva zadnji dan prejšnjega leta znašali 841,6 milijona evrov.
Ne preseneča, da se najbolj brez sramu zadolžuje prav največja slovenska občina, Ljubljana – 114 milijonov evrov dolga! Če bi že ukinjanje najmanjših občin prineslo 500 milijonov, se pravi 300, oziroma 50, torej 10 milijonov evrov prihranka, kaj neki bi bilo šele z ukinitvijo največjih!
Ljubi Slovenci, ti prihranki bi šli v milijarde.
Brez dolga je bilo lani 16 občin oziroma toliko kot leto prej. Občine brez dolga so: Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Gorišnica, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora, Mengeš, Markovci, Log Dragomer, Lukovica, Podvleka, Rače – Fram, Starše, Šenčur, Trzin, Turnišče.
Mnenje stroke je torej jasno. Zdi se, da je slovenski zakonodajalec imel dokaj srečno roko, ko se mu je zapisalo, da občina ne sme imeti manj kot 5.000 prebivalcev – le da ni dovolj dosledno misli razvil do konca.
F. D.
