Združeni narodi so namreč decembra 1999 ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno.
Delež mladih (15–29 let) se v Sloveniji zmanjšuje, v začetku leta 2016 so predstavljali 16 % prebivalcev Slovenije. V 2015 se je polovica mladih izobraževala, tretjina je bila zaposlena. Več kot polovica mladih (25–29 let), ki so se odselili v tujino, je imela srednješolsko izobrazbo.
Po vsem svetu 12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih. Letos bo v Sloveniji, kjer mlade običajno opredeljujemo s starostjo 15–29 let, prav na ta dan med mlade prestopilo 35 otrok, v svet »odraslih« pa bo vstopilo 78 mladih.
V začetku leta 2016 je bilo v Sloveniji 327.000 mladih (15–29 let), to je 16 % prebivalcev Slovenije. Delež mladih se v Sloveniji zmanjšuje, še pred desetimi leti so namreč predstavljali več kot 20 % prebivalstva. Med mladimi je bilo 6 % tujih državljanov, kar je za 0,8 odstotne točke več kot pred petimi leti.
Med mladimi sta najpogostejši imeni Anja in Rok. Po podatkih NIJZ je Anja v povprečju visoka 167 cm in ima 63 kg, Rok pa je v povprečju od nje 13 cm višji in 15 kg težji. V 2015 se je skoraj polovica mladih izobraževala, zaposlenih pa je bilo 39 % mladih moških in 27 % mladih žensk.
V partnerski skupnosti je v začetku leta 2015 živelo 36.000 mladih, od tega jih je bilo 55 % poročenih. V zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti je živel dvakrat večji delež mladostnic kot mladostnikov. V 10.000 družinah zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev sta bila oba partnerja mlada (15–29 let). Med mladostnicami jih je 17 % rodilo že vsaj enkrat, med 29-letnicami je bila takih polovica.
V 2014 se je v tujino odselilo 4.000 mladih, največ v Avstrijo, Nemčijo in na Hrvaško. Kljub splošnemu prepričanju, da se v tujino odseljujejo predvsem višje izobraženi, pa za mlade to ne drži, saj je imela skoraj polovica odseljenih v tujino srednješolsko izobrazbo, tretjina pa osnovnošolsko. Tudi med odseljenimi 25–29-letniki, ki so v primerjavi s 15–19-letniki že dovolj stari za višje- in visokošolsko izobrazbo, so prevladovali tisti s srednjo šolo (52 %), nekaj več kot četrtina pa jih je imela višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delež višje izobraženih odseljenih 25–29-letnikov je bil približno enak kot med enako starimi prebivalci Slovenije (27 %: 32 %).
J. T.
