Od ljudi v tej državi, ki še vedno premorejo vizijo lepše in boljše Slovenije, ki bo država vseh njenih državljanov, kjer se le – ti ne bodo delili na prvo in drugorazredne, kjer bo veljala vladavina prava, kjer bodo ljudje za svoje delo dostojno plačani in jim država ne bo nalagala oderuških davčnih obveznosti, slišimo, da je zadnje desetletje, obdobje, ko so nam vladale koruptivne in klientelistične vlade, ki so delale izključno za lasten profit in profit omrežij, ki so jih nastavila, čas izgubljenih priložnosti in kraje dostojanstva slovenskemu narodu.
S tem se absolutno strinjam.
Predvsem pa je treba poudariti, kar me najbolj žalosti, da smo največje žrtve teh let izgubljenih priložnosti prav mladi. Mladi smo tisti del populacije, ki je bil oropan dostojne, kratkoročne in dolgoročne prihodnosti. Z žalostjo skoraj vsakodnevno poslušam, kako se je v zadnjih letih več tisoč mladih letno izselilo na tuje, in sicer v nam bližnje srednje in zahodnoevropske države, saj jim pretekle vlade niso znale ali pa celo niso želele zagotoviti pogojev za razvoj njihovih potencialov v domovini. Vse omenjene vlade po letu 2008 niso razumele in še vedno ne razumejo, da je najboljša naložba, ki si jo država lahko zamisli, vlaganje v mlade, v njihovo prihodnost.
Tudi tisti pa, ki ostajamo v domovini, se spopadamo s številnimi ovirami, ki nam jih nesposobna politika vlade, ki se počasi poslavlja, postavlja na pot. Namesto da bi s svojimi ‘ukrepi’ mladim olajšala pot do samostojnosti, lastnega stanovanja, družine in finančne neodvisnosti, se zdi, da dela in je delala ravno nasprotno.
Rezultat tega je, da nam mladi izobraženi ljudje ‘bežijo’ v tujino, s tem pa mnogokrat izgubljamo razne strokovnjake, v katerih izobraževanje je naša država kar nekaj vložila, ampak bodo njihovega znanja zdaj deležne le tuje države, ki znajo mladega človeka ceniti in nanj gledajo kot na »naložbo«.
Doma se med mladimi viša apatija, saj mladi izgubljajo zaupanje v institucije, ki niso sposobne rešiti temeljnih razvojnih izzivov Slovenije.
Prva težava za mlade se začne že pri izobraževalnem sistemu. Nujna je uvedba dualnega šolskega sistema, saj bodo mladi, ki se šolajo na raznih tehniških šolah, pridobili kompetence, kakršne iščejo delodajalci in s čimer bodo za le – te postali veliko bolj zanimivi, saj bodo že med šolanjem pridobili potrebna praktična znanja, in jih tako prihodnjemu delodajalcu ne bo treba dodatno izobraževati na lastne stroške.
Med šolanjem je treba mlade izobraziti tudi na področju finančne pismenosti, saj tega mladini primanjkuje.
Na področju visokega šolstva predlagamo „voucherski“ sistem, s čimer se bo izboljšala preglednost vpisov in financiranja, predlagam pa tudi zmanjševanje vpisa na programih, po katerih je na trgu delovne sile manjše povpraševanje. Vidimo tudi potrebo po ustanovitvi politehnične fakultete.
Po končanem izobraževanju seveda sledi prehod na trg delovne sile, ki je v trenutnih razmerah v Sloveniji še posebno težaven, je pa v ta segment seveda zajeto tudi študentsko delo. Na tem področju zato predlagam ukinitev avtorske in podjemne pogodbe ter študentskega dela v obliki, kot ga poznamo zdaj.
Nadomestili jih bomo z enotno pogodbo, ki zagotavlja nižjo obremenitev z davki in prispevki. Predlagam uvedbo hitre poklicne prekvalifikacije s poudarkom na pridobitvi praktičnih znanj.
Tako bodo lahko posamezniki, ki s svojo izobrazbo ne dobijo službe, hitro pridobili kvalifikacijo, po kateri bo na trgu veliko povpraševanje. Zavzemamo pa se tudi za uvedbo fleksibilnega trga dela po sistemu „flexicurity“, ki je fleksibilen pri najemanju in odpuščanju, hkrati pa zagotavlja temeljno socialno varnost. Slovenski trg je nujno odpreti prihodu delitvene ekonomije, s tega področja je morda najbolj znan projekt UBER.
Področje, kjer so mladi, na žalost najbolj ranljiva skupina, pa kot da to nikogar ne skrbi, je seveda področje socialne varnosti in ustvarjanje lastnega doma.
Predlagam, da se vsa prazna stanovanja v lasti stanovanjske komisije vlade RS in DUTB, da na voljo mladim, pri čemer imajo prednost mlade družine in mladi v težjem socialnem položaju. Mladi bi plačevali neprofitno najemnino, po petih letih pa bi jim omogočili odkup stanovanja, vsa vplačana najemnina pa bi se upoštevala kot del kupnine.
Vsekakor podpiram tudi uvedbo univerzalnega otroškega dodatka za vse, predlagam pa še finančne spodbude za sklenitev zakonskih zvez, saj je prav družina tista temeljna družbena celica, ki bo poskrbela za ohranitev in razvoj slovenskega naroda.
Velika težava je tudi apatija in nizka stopnja participacije mladih, kar sicer razumem glede na mačehovski odnos države ter drugih struktur, ki bi se morale boriti za blaginja mladih, pa se ne.
Ključno vlogo pri tem, da je glas mladih lahko slišan, imajo številne lokalno organizirane mladinske organizacije. Zato predlagam, da se denar, ki ga dobi študentska organizacija Slovenije iz naslova koncesnin od študentskega dela razporedi na način, da del tega denarja dobi Urad za mladino RS, ki naj poskrbi za transparentno porabo sredstev preko raznih razpisov, del naj dobijo študentski klubi, del naj se nameni v sklad za štipendije, del pa naj še vedno pripade ŠOS za njeno primarno dejavnost, zastopanje interesov študentov.
V mladinsko politiko je nujno potrebno uvesti način subsidiarnosti, kar pomeni, da naj težave mladih rešujejo mladi na ravni, ki je njim najbližji. Nujno je urediti pravne osebnosti študentskih organizacij, ki morajo postati pravne osebe javnega prava in tako priti pod nadzor računskega sodišča.
In za konec nujnih ukrepov, za katere menim, da jih je treba uvesti na področju mladinskega sektorja, predlagam še ustanovitev ministrstva za mlade, ki se bo ukvarjalo z največjo strateško naložbo Slovenije, in to so/smo nihče drug kot MLADI!
Vsi nujni ukrepi, ki sem jih nanizal v zgornjih odstavkih, in bi hitro in učinkovito rešili težave s katerimi se srečujemo mladi, so del programa Slovenske demokratske mladine, ki sem ga sam pomagal soustvariti.
Verjamem v ta program in nujnost njegovega udejanjenja v praksi, saj sem prepričan, da so letošnje volitve še zadnje, ki nam omogočajo, da po njih stvari spremenimo na bolje, brez nekih hudih pretresov za našo družbo.
Za to, da pa bomo ta program, ki bo mladim in ostalim Slovencem vrnil dostojanstvo in vizijo lepše prihodnosti, lahko udejanjili, pa seveda potrebujemo najširšo podporo državljank in državljanov.
Na tej točki pa apeliram na vse bralce, volivce in volivke, da v nedeljo, 3. junija 2018, na volitvah za novi Državni zbor Republike Slovenije podprete Slovensko demokratsko stranko in njene kandidate.
Imate mojo osebno obljubo, da bom naredil vse, da bo ta program po volitvah stopil v veljavo.
Čas je za drugačno politiko! Zdaj gre za mlade! Gre za prihodnost naše domovine!
Žiga Štiftar
