Minilo je sto let od svetovne pandemije španske gripe, ki je povzročila smrt okoli 20 milijonov prebivalcev planeta. Spoznali so jo na eni in drugi strani Atlantskega oceana in dolga leta potem, praktično eno stoletje, pričakovali prihod vnovične pandemije z enako zastrašujočem številom obolelih in umrlih oseb. Se je pandemija enako strašljivega obsega vrnila?
Zgodovina koronavirusa sega daleč v preteklost. Najprej so ga spoznali v veterinarski, leta 1960 pa tudi v humani medicini. V letih, ko virus pri ljudeh še ni bil dovolj raziskan, so menili, da povzroča lažje virusne okužbe dihal oz. bolezni pri otrocih. V strokovni literaturi smo lahko našli posnetek koronavirusa, ki je s svojim videzom vzbujal pozornost in se je vtisnil globoko v spomin. Diagnostike oz. raziskave s tega področja v času po odkritju nismo opravljali. V množici respiratornih povzročiteljev bolezni je bilo veliko drugih zanimivosti in tudi diagnostičnih omejitev.
Danes vemo, da pogosti humani koronavirusi povzročajo bolezen pri sesalcih in tudi ptičih. Znanih je več sevov koronavirusov. Bolezen poteka pri ljudeh predvsem v obliki lažjih prehladnih obolenj (različice 229E, NL63, OC43 in HKU1), pri ostarelih, novorojencih in osebah s prizadetostjo imunskega sistema so lahko prizadeta tudi spodnja dihala. Takrat se bolezen kaže v obliki bronhitisa ali pljučnice. Teh oblik koronavirusov oziroma bolezni, ki jih povzročajo, ne smemo istovetiti s pozneje odkritimi različicami koronavirusov: sars (težek akutni respiratorni sindrom, spoznan leta 2012), mers-cov (srednjevzhodni respiratorni sindrom, leto 2012) in covid 19. Bolezen se redkeje konča s smrtjo predvsem pri novejših različicah koronavirusa. Zbolevajo osebe, ki so bile v stiku z obolelim, in tudi ne dovolj zaščiteni zdravstveni delavci.
Danes smo priča novemu izzivu v zgodovini nalezljivih bolezni. Veselili se bomo vseh pozitivnih dosežkov.
Bolezen se pri človeku prenaša z neposrednim stikom z obolelim in tudi z okuženimi predmeti v okolici obolelega. Pri vseh oblikah koronavirusov, enako tudi pri zadnje spoznanih različicah, prihaja do hitrega prenosa okužbe po praktično vseh celinah, pri čemer svoje prispevajo hitre oblike prevoza, predvsem letalski prevoz.
Po dosedanjih spoznanjih je za koronavirusne okužbe značilno sezonsko pojavljanje, zlasti v hladnejših mesecih. Iz tega naj bi sledilo, da lahko tudi pri tokratnemu kroženju koronavirusov s prihodom toplejših mesecev pričakujemo bistveno zmanjšanje kroženja.
Prim. mag. Mirjana Stantić Pavlinić, dr. med., specialistka infektologije in epidemiologije
Vir in več : Sobotna priloga Dela, 14. 3. 2020, str. 8
