Če želite Netflix, Prime Video ali Disney+, se naročite in plačujete. Ko storitve ne želite več, naročnino preprosto odpoveste. Pri RTV Slovenija je zgodba drugačna: gospodinjstva z napravami, ki omogočajo sprejem televizijskih ali radijskih programov, morajo plačevati RTV-prispevek tudi takrat, ko programov RTV Slovenija praktično nikoli ne gledajo. Prav o tej ureditvi bodo volivci 11. oktobra odločali na posvetovalnem referendumu.
Vprašanje je preprosto in za številna gospodinjstva zelo konkretno: zakaj lahko izbiramo, ali bomo plačevali komercialne pretočne storitve, javnega medijskega servisa pa ne?
Danes RTV-prispevek za gospodinjstvo znaša 14,02 evra mesečno, kar pomeni približno 168 evrov na leto. RTV Slovenija samo iz tega vira za leto 2026 načrtuje približno 109,2 milijona evrov prihodkov.
RTV ne gledate? To samo po sebi še ne pomeni, da prispevka ne plačate
Tu je bistvena razlika v primerjavi z Netflixom. Pri Netflixu plačujete za dostop do določene storitve. Če je ne uporabljate oziroma je ne želite, lahko naročnino prekličete.
RTV-prispevek pa po zakonski zasnovi ni klasična televizijska naročnina. Plačilna obveznost je vezana na posedovanje naprav, ki omogočajo sprejem radijskih ali televizijskih programov, pri čemer državna pojasnila med takšne naprave uvrščajo tudi računalnike, tablice in pametne telefone, povezane z internetom.
Zato vprašanje:
»Ampak jaz RTV sploh ne gledam, zakaj jo moram plačevati?«
ni nič nenavadnega.
Netflix prodaja vsebino, RTV pa naj bi opravljala javno službo
Primerjava vendarle ni popolnoma enostavna. Netflix in Prime Video sta komercialni storitvi. Njuna naloga je ponuditi dovolj privlačne vsebine, da se bodo ljudje prostovoljno naročili. RTV Slovenija pa ima po zakonu precej širše naloge javnega servisa.
Zagovorniki sedanjega sistema zato trdijo, da se RTV ne financira po logiki »plačam samo tisto oddajo, ki jo gledam«, ampak podobno kot druge javne storitve, ki morajo biti na voljo vsem.
Toda prav tu se začne spor
Nasprotniki obveznega prispevka postavljajo precej drugačno vprašanje. Če lahko državljan sam odloči, ali želi Netflix, časopis, kabelsko televizijo, športni paket ali glasbeno pretočno storitev, zakaj pri javnem mediju takšne možnosti nima?
Posebej danes, ko del prebivalstva televizijskih programov skoraj ne spremlja več in novice ter zabavne vsebine pridobiva prek spleta, družbenih omrežij, YouTuba ali pretočnih platform, se stari model financiranja srečuje z vedno več vprašanji.
Na drugi strani bi ukinitev obveznega vira pomenila tudi vprašanje, kako bi se javni servis financiral v prihodnje in katere dejavnosti bi bilo mogoče ohraniti v sedanjem obsegu. To ni zanemarljiva številka: RTV-prispevek je leta 2025 predstavljal približno 69 odstotkov vseh prihodkov RTV Slovenija.
O tem bodo vprašani volivci
Prav zato bo 11. oktobra 2026 izveden posvetovalni referendum. Volivci bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija. Ker gre za posvetovalni referendum, rezultat sam po sebi zakona ne bo avtomatično spremenil. Pokazal pa bo odnos volivcev do načina financiranja javne radiotelevizije.
14 evrov mesečno ali pravica do izbire?
Razprava zato v resnici ni samo o televizijskem programu. Gre za dve različni predstavi o javnem mediju.
Po eni je RTV javna infrastruktura, ki jo skupnost financira ne glede na to, koliko jo posameznik uporablja.
Po drugi pa bi moral tudi javni medij v času Netflixa, YouTuba in desetin drugih ponudnikov bolj neposredno upravičiti, zakaj mora njegovo financiranje ostati obvezno.
Netflix lahko odpoveste z nekaj kliki. RTV-prispevka ne morete zgolj zato, ker programa ne gledate. Ali naj tako ostane, bodo volivci povedali na referendumu 11. oktobra.
