Posebna čistilna ladja je prvič »žela« plastiko v Tihem oceanu, in sicer v veliki pacifiški zaplati odpadkov, ogromnem otoku plastike, ki lebdi med Kalifornijo in Havaji.

Zdaj 25-letni Boyan Slat se je med dopustovanjem v Grčiji domislil, kako bi lahko na hiter in učinkovit način očistili oceane odpadkov, predvsem plastike. Ideja se mu je utrnila med jadranjem, ko je nedaleč od obale opazil ogromne količine odpadkov. Ti so resna grožnja ekosistemu, zdravju, ekonomiji in turizmu, zato je začel razmišljati, kako bi lahko težavo rešil. Zamislil si je nekakšen glavnik, ki bi prečesal gladino morja.

»Naredili bomo kilometer dolgo bojo, ki bo segala do štiri metre pod gladino in nosila s seboj ogromno vrečo, v kateri se bodo nabirale smeti. Bojo bosta po oceanu premikala dva motorja in tako neposredno vanjo zajemala odpadke,« je poln optimizma povedal novinarjem pred dvema letoma.

Lanskega oktobra mu je uspelo začeti čistilno akcijo. Ladja, ki je za seboj vlekla 600 metrov dolge plastične cevi, napolnjene z zrakom, je izplula iz San Francisca oktobra 2018. Delovanje sistema Wilson so najprej preizkusili in nato zagnali na območju 250 do 300 navtičnih milj zahodno od ameriške obale. Plastika se je ujela v mrežo, a je precej hitro tudi ušla iz nje.

Eden od razlogov je bil ta, da se je sistem premikal prepočasi glede na hitrost plastičnih delcev. Za ustrezno delovanje bi moralo biti ravno nasprotno. Drugi razlog je bila sila vetra, kije povzročala nihanje. Lani so bili precej zaskrbljeni, zdaj pa jim je le uspelo. Javno so povedali, da jim je uspelo odstraniti večjo količino smeti. Tako so prvi poželi plastiko iz plavajočega otoka odpadkov, z veliko mrežo pa jim je uspelo doseči tudi mikroplastiko.

»Zaradi tega mislimo, da res lahko očistimo oceane,« je povedal Slat, »Danes je velik dan,« je še komentiral.

Slat si je s svojo idejo že pred časom prislužil naziv šampion Zemlje in tako postal najmlajši dobitnik najprestižnejše okoljevarstvene nagrade, ki jo podeljujejo Združeni narodi.

Vir: Svet kapitala, 11. 10. 2019, str. 9