V zadnjih dneh smo se vsi spominjali naših pokojnih. Ženski odbor Slovenske demokratske stranke pa se je odpravil obiskati množična grobišča, kar počne že vrsto let pod geslom “SPOMINJAMO SE” in obiščejo zamolčana grobišča.

Ob tem se spomnijo na tiste, ki so umrli na grozovit način in v večini še do danes niso prejeli svojih grogov, temveč še vedno ležijo v rudniških jarkih, breznih in prikritih grobiščih.

Franc Perme, predsednik Društva za ureditev zamolčanih grobov in v letih 1992 in 1993 poskrbel, da je mesta morišč označil s križem.

Tudi v Občini Ig je kar nekaj takih grobišč, ki so jih letos obiskale članice ženskega odbora SDS skupaj s poslanko Državnega zbora Alenko Jeraj.

Maja 1942 so partizani v Iškem vintgarju, na  Benkovem travniku postrelili 53 Romov.  

Leta 2017, ko je potekal izkop so odkrili sedem grobov: tri enojne, dva dvojna in dva množična. V manjšem so bili posmrtni ostanki 12, v večjem pa 34 ljudi. Samo 26 oseb je bilo starejših od 20 let (14 moških in 12 žensk), med njimi tudi visoko noseča ženska, za katero predvidevajo, da je bila v zadnjem ali v predzadnjem mesecu nosečnosti. Dve okostji pripadata najstnikoma, starima med 15 in 17 let. Bila naj bi fant in punca. Med okostji je bilo kar 25 otrok, mlajših od 14 let! V enem od dvojnih grobov je bil pokopan otrok, za katerega so odkrili, da je bil star šele 4 leta, ko je moral umreti. V množičnih moriščih so odkrili še več takšnih žalostnih prizorov: okostje otroka, starega eno leto, dva otroka, stara med 4 in 6 let, 14 otrok pa starih med 7 in 13 let. Nekateri od teh so umrli pod streli partizanov, nad drugimi so se znesli drugače. Ob posmrtnih ostankih so našli tudi številne osebne predmete – večinoma dele oblačil, gumbe, denarnice, glavnike, kar potrjuje, da je šlo za civilne, ne vojaške žrtve. Partizani naj bi jih pobili, da jih ne bi izdali.  Domnevni storilci pomora naj bi bili že vsi pokojni.

Javno podjetje Žale in Mestna občina Ljubljana sta že  štirikrat zavrnila prošnjo za pokop Romov, ki so bili žrtve povojnih pobojev.   

V neposredni bližini morišča Romov je tudi morišče invalidov in ranjencev, ki bi sicer morali končati v breznu nekoliko višje na Gornjem Igu, ker pa je voznik kamiona zgrešil pot, so jih pobili kar ob cesti v Iškem Vintgarju.

Ženski odbor SDS je na obeh lokacijah prižgal svečko in zmolil za pokojne ter njihove morilce. Drugo morišče še ni bilo izkopano, zato število žrtev ni znano.

V okviru Komisije za prikrita grobišča so predlani izpraznili Koščevo brezno na Gornjem Igu, v katerem so prav tako odkrili ostanke žrtev medvojnega in povojnega nasilja.

Tja naj bi komunisti zmetali domobrance iz taborišča v Šentvidu in tiste, ki so se prijavili oblastem prve dni junija 1945. V breznu naj bi bili tudi domačini z Rakitne. Iz brezna so iznesli 50 okostij. Vse žrtve so bile moškega spola, najmanj 3 so bili stari od 20 do 24 let, ostali starejši od 25 let. V nekaterih lobanjah so bile strelne rane.

Ob posmrtnih ostankih so našli gumbe, dele ženskih ročnih ur, nekaj žlic in vilic, ščetke ter glavnike, ostanke čevljev, ki bi lahko nakazovali, da so bili pobiti slovenski in hrvaški domobranci.  V breznu pa so bili tudi naboji, kar nakazuje, da so bili ustreljeni s pištolo. Danes je Koščevo brezno ograjeno, da ne bi prišlo do nesreče. Ob breznu je, tako kot ob podobnih moriščih, križ.

Potem so se gospe ženskega odbora odpravile se na morišče v Starih Žagah pod Kureščkom, kjer so bili 26. julija 1945, na sv. Ano, pobiti domobranci, pripeljani iz Škofovih zavodov. Grobišče še ni bilo preiskano, zato število umorjenih še ni znano. Tudi tu so se gospe poklonile vsem, ki so tu, na grozovit način, končali svoje življenje, pod rokami partizanov oz. komunistov.