Večina ljudi ne razume o čem se na referendumu v resnici sploh odloča, slepo verjamejo opozicijski kampanji, ker verjamejo, da so njihove trditve resnične. Dejstvo pa je, da opozicija referendum jemlje kot glasovanje proti aktualni vladi in proti premierju Janezu Janši. 

Negativnih plati novele tega zakona z vidika varovanja voda ni. So zgolj izkrivljene interpretacije, zavajanja in laži.  Če želimo zaostriti pogoje za varovanje pitne vode, poplavne varnosti in varovanju priobalnega pasu rek, jezer in morja, moramo torej glasovati ZA.

Zakon o vodah s spremembami v 14. in 37. členu nedvoumno zaostruje pogoje za priobalno gradnjo. Po novem zakonu bo vladno ožanje priobalnega pasu za poljubne objekte onemogočeno, vsi objekti v priobalnem pasu pa bodo potrebovali vodno dovoljenje, ki ga izda Direkcija RS za vode.

Enostavni objekti in objekti v javni rabi, ki doslej v priobalnem pasu niso bili dovoljeni, bodo po noveli lahko zgrajeni izključno pod pogojem, da nimajo negativnega vpliva na stanje voda, erozijo, poplavno varnost ali izvajanje javnih služb. Objekti v priobalnem pasu prav tako ne smejo ovirati prostega prehoda do vodnega telesa, saj je to po zakonu izrecno prepovedano, novela pa poleg vsega že omenjenega zagotavlja tudi izdatnejše financiranje za protipoplavno čiščenje vodotokov.

“S sprejemom zakona o vodah bi na Vrhniki lažje uredili sprehajalne poti ob Ljubljanici, postavili vstopne točke za čolnarjenje in uredili brižine naše reke. Prav tako bi sprejem zakona onemogočal podjetjem gradnjo nevarnih obratov ob samem vodotoku, kot se je to zgodilo v primeru KEMIS-a.”

Danijel Cukjati, župan Vrhnike

14. člen nedvoumno zaostruje pogoje za priobalno gradnjo
Pobudniki referenduma uporabljajo številna zavajanja, po drugi strani pa je tudi res, da je vlada pri izpodbijanju očitkov oziroma pri pojasnjevanju včasih premalo konkretna.

Večina ljudi ne razume o čem se na referendumu v resnici sploh odloča, slepo verjamejo opozicijski kampanji in gredo glasovat zgolj proti aktualni vladi in proti premierju Janezu Janši.

Novela zakona sicer spreminja tri člene doslej veljavnega zakona o vodah, in sicer se 6. in 7. odstavek 14. člena  izbrišeta, 37. členu pa se dodata dve novi izjemi v prvem odstavku ter celoten odstavek s pogoji za pridobitev vodnega soglasja, ki je po novem potrebno za gradnjo teh izjem. 162. členu se doda 12. točka. 14. člen, ki definira priobalna zemljišča.

Po do sedaj veljavni zakonodaji lahko vlada na podlagi 6. in 7. odstavka 14. člena zakona o vodah pod določenimi pogoji skrči priobalni pas. Za skrčenje priobalnega pasu po tem členu pridobitev soglasja Direkcije RS za vode ni potrebno, kar pomeni, da je vlada doslej priobalni pas lahko krčila brez strokovnega pristanka.

S črtanjem teh dveh odstavkov to ne bo več mogoče, saj vlada priobalnega pasu ne bo več smela krčiti.

To sta odstavka, ki jih novi zakon črta:

14. člen zakona o vodah (priobalno zemljišče celinskih voda)

(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:

  1. gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
  2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
  3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
  4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
  5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
  6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

(7) V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

14. člen torej nedvoumno zaostruje pogoje za priobalno gradnjo in jih ne olajšuje, kot trdijo nasprotniki zakona oziroma vlade.

Z novo zakonodajo se 37. členu dodaja nov odstavek, ki pogoje za priobalno gradnjo zaostruje
Prvi odstavek 37. člena se po starem zakonu glasi:

Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

  1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo /…/,
  2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
  3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
  4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
  5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
  6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
  7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.”

Vse zgoraj navedeno se je po starem zakonu lahko gradilo brez pridobitve vodnega soglasja, kar pomeni, da nad dejanskimi vplivi teh posegov v okolje doslej nihče ni izvajal nadzora.

Z novelo zakona o vodah se 37. členu dodaja nov, drugi odstavek, ki pogoje za priobalno gradnjo zaostruje:

Za posege iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda, če:

  1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
  2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
  3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
  4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
  5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda
  6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

162. člen niti ni sporen. Tretji odstavek, ki se spreminja, govori o tem, za kaj se smejo uporabljati sredstva Sklada za vode, k čemur se dodaja 12. točka:

izvajanja javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena, zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.”

Kaj javne službe so, je navedeno v 161. členu doslej veljavnega zakona. Vlada je po tem členu novele za čiščenje vodotokov v letih 2021 in 2022 potrdila 17 milijonov evrov. Če novela zakona na referendumu pade, bo v vodo padlo tudi že potrjeno financiranje.

Sedaj pa še zadnja velika laž pobudnikov referenduma, in sicer trditev, da bo odslej zaradi novozgrajenih objektov obala težje dostopna.

To trditev na laž postavlja 38. člen zakona o vodah, ki ostaja nespremenjen in se glasi:

(1) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena.

(2) Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.

(3) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobrem. /…/”

Torej, če povzamemo pregled prejšnjega in sedanjega zakona lahko ugotovimo, da je referendumska kampanja proti noveli zakona o vodah pravzaprav zavajanje javnosti. Nikjer v zakonu ni ogrožena čista pitna voda, še manj pa se ogrožajo vode in priobalni pasovi morja in rek. Pravzaprav nasprotno, priobalni pas morija, rek in jezer se dodatno ščiti in varuje ter preprečuje vsaki vladi v bodoče, da bi te pasove ožala!

A žal ljudje v veliki večini niti ne vedo, o čem odločajo na referendumu. Kampanja opozicije pa je zelo močna in razširjena. Zavajanja na vsakodnevni bazi se nadaljujejo in stopnjujejo. Šli so celo tako daleč, da ljudi pred volilnimi enotami prepričujejo v svojo interpretacijo.

Vsak ima pravico do svojega mišljenja in do svoje odločitve kako bo glasoval. Naredimo pa to po pretehtanem pregledu dejstev.

Ne nasedajmo zavajanjem, preberimo razlike med zakonom, ki velja in novelo zakona, ki se obstoječemu dodaja in se odločimo na podlagi dejstev. Če želimo ohraniti vode in njihove obale, je odgovor jasen.

 

 

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA