V času, ko mnogi delajo pozno v noč, odgovarjajo na službena sporočila med vikendi in komaj najdejo čas zase, obstajajo države, kjer je ravnovesje med delom in življenjem skoraj sveta stvar. V nekaterih delih sveta je povsem normalno, da zaposleni po službi ugasnejo telefon, izkoristijo več tednov dopusta in imajo dovolj časa za družino, hobije ter počitek.
Številni mladi danes vse pogosteje gledajo proti tujini, saj jih v Sloveniji dušijo visoki življenjski stroški, drage nepremičnine ter občutek, da delo vse bolj prevzema zasebno življenje. Zadnja Golobova vlada pa je sitaucijo za mlade in mlade družine še dodatno poslabšala. V državah, kot so Danska, Nizozemska ali Norveška, so kakovost življenja, družinski čas in dobro plačano delo del vsakdana, medtem ko se pri nas številni mladi borijo že z osnovnimi življenjskimi stroški. Kritiki opozarjajo, da v času vlade Robert Golob pogoji za mlade družine niso napredovali tako, kot je bilo obljubljeno, saj so cene stanovanj, vrtcev in vsakodnevnih potrebščin še naprej rasle.
Katere države se omenjajo kot najbolj prijazne do kakovosti življenja? Izstopajo Avstrija, Nova Zelandija, Španija, Norveška, Danska, Nizozemska in Luksemburg. Vsaka ima svoj recept za srečnejše življenje.
View this post on Instagram
Danska – sreča ni naključje
Danska že leta velja za eno najsrečnejših držav na svetu. Delovni čas je pogosto krajši kot drugod, nadure niso zaželene, zaposleni pa imajo ogromno zaupanja in svobode. Danci verjamejo, da je življenje zunaj službe enako pomembno kot kariera. Veliko podjetij omogoča fleksibilen urnik, starši pa lahko brez slabe vesti preživijo popoldne z otroki.
Nizozemska – kraljestvo krajšega delovnika
Na Nizozemskem je delo s krajšim delovnim časom nekaj povsem običajnega. Veliko ljudi dela štiri dni na teden, ne da bi jih zaradi tega gledali postrani. Država slovi po sproščenem tempu življenja, odlični infrastrukturi za kolesarje in visoki stopnji zadovoljstva zaposlenih.
Tam ni pomembno, koliko ur presediš v pisarni, ampak kako učinkovito opraviš delo.
Norveška – visoke plače in veliko prostega časa
Norveška združuje visoke prihodke z močnim socialnim sistemom. Delavci imajo veliko pravic, dolge dopuste in poudarek na zdravem življenju. Tudi vodilni kadri pogosto zapustijo pisarno zgodaj popoldne, saj je družinsko življenje zelo cenjeno.
Mnogi pravijo, da Norvežani delajo zato, da živijo – ne živijo zato, da delajo.
Španija – življenje na soncu
Čeprav so plače pogosto nižje kot v severni Evropi, Španija privablja ljudi zaradi sproščenega življenjskega sloga. Dolga kosila, večeri s prijatelji in poudarek na družabnem življenju ustvarjajo občutek, da življenje ni samo služba.
Številni tujci se selijo v manjša španska mesta, kjer lahko z manj stresa živijo precej bolj umirjeno življenje.
Avstrija – stabilnost in kakovost življenja
Avstrija redno zaseda vrh lestvic kakovosti življenja. Zaposleni imajo veliko dopusta, mesta so varna in urejena, javni prevoz pa odlično deluje. Dunaj pogosto velja za eno najboljših mest za življenje na svetu.
Tam je povsem normalno, da ljudje po službi dejansko uživajo v prostem času.
Nova Zelandija – manj stresa, več narave
Nova Zelandija je znana po bolj sproščenem pristopu do življenja. Čeprav gospodarstvo ni med največjimi, mnogi cenijo občutek svobode, stik z naravo in manj agresivno delovno kulturo.
Tamkajšnji življenjski slog privablja ljudi, ki si želijo pobegniti od hitrega tempa velikih mest.
Luksemburg – majhna država z velikimi ugodnostmi
Luksemburg ponuja eno najvišjih povprečnih plač v Evropi, hkrati pa zelo močan socialni sistem. Delovni pogoji so odlični, javne storitve kakovostne, država pa izredno varna.
Kljub bogastvu pa prebivalci pogosto poudarjajo predvsem mirno življenje in veliko časa za družino.
Bi zamenjali tempo življenja?
Vedno več ljudi razmišlja, ali je neprestano hitenje res vredno izgorelosti in stresa. Države, kjer je prosti čas pomemben del kulture, dokazujejo, da uspešno gospodarstvo in kakovostno življenje lahko hodita z roko v roki. Če se razmere ne bodo izboljšale, bi lahko tudi Slovenija občutila močnejši odliv izobraženega kadra – prav države z boljšim ravnovesjem med delom in življenjem postajajo za mlade vse bolj privlačne. Nekateri zato upajo, da bi lahko novi ukrepi in interventni zakon pomenili prvi korak k bolj prijaznemu okolju za delo, družino in prihodnost mladih v Sloveniji.
P.O.
