Zakaj SDS ni podprla interventnega zakona?

Interventni zakon o pomoči po polavah, ki ga je v minulem tednu potrdil Državni zbor je bil sprejet brez glasov največje opozicijske stranke SDS. Kot je pojasnil poslanec SDS Zvone Černč bi SDS podprla tudi ta zakon, če ga koaliciji ne bi obremenila s posegom v žepe ljudi, z dodatnim davkom, ki bo obremenil vse, tudi tiste na prizadetih območjih, na drugi strani pa hitre pomoči, razen v simboličnem znesku, ne bodo dobili tisti, ki jo najbolj potrebujejo, torej tisti, ki jim je odneslo njihove domove.

Kot je v razpravi pojasnil Černač, je kolaicija uzakonila nov prisilni solidarnostni davek, ki obremenjuje vse, kljub temu, da za to ni nobene potrebe, saj je sredstev za izvedbo interventnega zakona, po njegovih besedah, več kot dovolj. Kot je dejal Černač, določba o solidarnostnem prispevku, če bo ta sploh potreben, sodi v zakon o obnovi, kar so v SDS tudi predlagali, a je koalicija ta predlog zavrnila.

Podobno je v izjavi za medije opozoril tudi prvak opozicije Janez Janša, ki je spomnil, da je vlada obljubila dvofazni pristop za sanacijo in pomoč po poplavah, kar je SDS podprla. Načrt naj bi vključujeval dve fazi ukrepov: prva bi se osredotočila na nujne interventne ukrepe, ki so večinoma zajeti v obstoječi zakonodaji. Druga faza pa naj bi se nanašala na obnovo in rekonstrukcijo.

V sprejeti različici zakona pa je predvideno tudi zbiranje finančnih sredstev za drugo fazo, tj. za obnovo, česar SDS ne podpira, saj točna ocena škode še ni jasna. Kot je izpostavil Janša, da dokler pred nami ni zakona s seznamom stvari, ki jih treba narediti za to, da obnovimo Slovenijo po poplavah, ni pametno do konca načrtovati solidarnostnih prispevkov in ostalih virov, ki se neposredno jemljejo iz žepov davkoplačevalcev in iz sredstev za gospodarstvo. Poudaril je, da se najprej potrebuje ocena in seznam škode ter bolj natančne informacije o tem, koliko bo obnova stala.