Zadnjič sem na FB-ju gledal slikce z Mangarta pa me je zamikalo, da bi ga obiskal, saj že dolgo nisem stal na njem.
Ker se ne želim preveč ponavljati, sem se odločil, da grem nanj z italijanske strani, iz doline Belopeških jezer po italijanski ferati. Dan je bil lep in vse je dobro kazalo, ko sem prišel do ferate pa je bila v njem gneča mladih in na hiter vzpon ni bilo mogoče misliti.
“Vlak plezalcev” se je zelo počasi vzpenjal, in ko sem prišel na sedlo, je bilo tam z naše strani že vse v megli.
Spraševal sem se, če se mi izplača na vrh.
Potem pa sem se malo pohecal z neko Štajerko, ki mi je rekla, da bo na vrhu sonce. Zasmejal sem se ji in rekel, da spoštujem žensko intuicijo, in šel res proti vrhu.
Bivak Nogaro. Nad njim se začne zavarovana plezalna pot – ferata.
Nekaj deset metrov pod vrhom sem si v megli in vetru govoril, da je to neumnost, na vrhu pa so se megle nenadoma začele trgati in obdarilo nas je sonce.
Ni ga bilo toliko, kot bi si želeli, pa vseeno je bilo lepo.
Miro Štebe, novinar dopisnik pri RTV Slovenija
Vir: FB
