Prvič v zgodovini je personalizirano mRNA cepivo proti raku uspešno prestalo ključno tretjo fazo kliničnega preskušanja. Moderna in Merck sta sporočila, da je njuno eksperimentalno zdravljenje intismeran autogene v kombinaciji z imunoterapijo Keytruda pomembno zmanjšalo tveganje, da bi se nevarni kožni rak melanom po operaciji vrnil ali razširil po telesu. Rezultat bi lahko pomenil začetek povsem novega obdobja zdravljenja raka.
Farmacevtski družbi Moderna in Merck sta 19. avgusta objavili rezultate vmesne analize velike študije INTerpath-001, v kateri je sodelovalo 1.137 bolnikov z visoko tveganim melanomom stadija IIB do IV, ki jim je bil tumor predhodno v celoti kirurško odstranjen. Bolniki so prejemali bodisi kombinacijo personalizirane terapije intismeran autogene in zdravila Keytruda (pembrolizumab) bodisi samo Keytrudo. Rezultat je bil dovolj prepričljiv, da je študija dosegla tako svoj glavni kot enega ključnih sekundarnih ciljev.
Kombinacija je v primerjavi s samo Keytrudo prinesla statistično značilno in klinično pomembno izboljšanje preživetja brez ponovitve bolezni ter preživetja brez oddaljenih metastaz, sta sporočili družbi. Gre za prvi pozitivni rezultat tretje faze kliničnega preskušanja katerekoli personalizirane neoantigenske terapije in hkrati prve mRNA terapije proti raku, kar daje odkritju posebno težo.
Cepivo je izdelano posebej za vsakega bolnika
Intismeran autogene ni klasično cepivo, kakršnega denimo prejmemo za preprečevanje nalezljive bolezni. Gre za terapevtsko cepivo, namenjeno človeku, ki je raka že imel. Posebnost zdravljenja je, da je vsako cepivo izdelano posebej za posameznega bolnika.
Po odstranitvi tumorja raziskovalci analizirajo njegov genski zapis in poiščejo mutacije, značilne prav za rakave celice tega človeka. Na podlagi teh informacij izberejo tumorske tarče oziroma neoantigene, nato pa izdelajo personalizirano mRNA terapijo. Ta imunskemu sistemu nekakšno pokaže »fotografijo« rakavih celic in ga nauči, katere tarče mora iskati in napasti.
Keytruda nato dodatno pomaga imunskemu sistemu, saj blokira mehanizem PD-1, ki ga rakave celice uporabljajo za skrivanje pred imunskim odzivom. Kombinacija obeh pristopov naj bi tako omogočila močnejši in predvsem natančneje usmerjen napad imunskega sistema na morebitne rakave celice, ki so po operaciji ostale v telesu.
Prejšnji rezultati so bili že izjemno obetavni
Moderna in Merck natančnih številčnih rezultatov nove študije faze 3 za zdaj še nista razkrila. Objavila naj bi jih na prihodnjem mednarodnem strokovnem kongresu. Zato novih rezultatov ne smemo zamenjevati s podatki iz manjše predhodne študije faze 2b, ki pa dajejo dobro predstavo o potencialu zdravljenja. Po petih letih spremljanja je kombinacija intismerana in Keytrude v tej študiji v primerjavi s samo Keytrudo:
- za 49 odstotkov zmanjšala tveganje za ponovitev melanoma ali smrt,
- za 59 odstotkov zmanjšala tveganje za pojav oddaljenih metastaz ali smrt.
Učinek se je torej ohranil tudi več let po zdravljenju. Velika študija faze 3 je zdaj pokazala, da prednost kombinacije obstaja tudi pri precej večjem številu bolnikov. Podatek o skupnem preživetju bolnikov v novi študiji za zdaj še ni zrel, zato še ni mogoče trditi, da terapija dokazano podaljšuje življenje.
Moderna in Merck se pripravljata na regulatorje
Uspešna tretja faza je običajno zadnji večji korak pred postopkom za pridobitev dovoljenja za uporabo novega zdravila. Moderna in Merck sta že napovedala pogovore z regulatorji in pripravo vlog za odobritev terapije. Če bo zdravljenje dobilo zeleno luč, bi lahko intismeran postal prvo odobreno personalizirano mRNA cepivo proti raku. Pomen rezultatov pa bi lahko presegel melanom.
Ista tehnologija se namreč že preizkuša pri drugih rakih. Moderna in Merck med drugim izvajata oziroma razvijata raziskave pri pljučnem raku, raku mehurja in ledvic, kar pomeni, da uspeh pri melanomu predstavlja pomembno potrditev celotnega koncepta personaliziranih mRNA terapij proti raku.
Tehnologija, ki jo je svet spoznal med pandemijo
mRNA tehnologija je širši javnosti postala znana predvsem zaradi cepiv proti covidu-19, vendar se njena uporaba pri zdravljenju raka raziskuje že bistveno dlje. Osnovna ideja je izjemno zanimiva: namesto izdelovanja enega zdravila, ki naj bi enako delovalo pri milijonih ljudi, je mogoče s pomočjo genskih podatkov tumorja ustvariti terapijo, prilagojeno prav raku posameznega bolnika.
V primeru intismerana mRNA ne spreminja človekovega DNK, ampak celicam začasno posreduje navodilo, na podlagi katerega imunski sistem bolje prepozna specifične tarče rakavih celic. Raziskovalci mRNA cepiva že vrsto let preizkušajo pri različnih vrstah raka, od melanoma in pljučnega raka do raka dojke, prostate in možganskih tumorjev. Po navedbah raziskovalca zdravstvenega komuniciranja Dannella D. Boatmana je bilo od začetka tega stoletja izvedenih že več kot 120 kliničnih raziskav mRNA cepiv proti različnim oblikam raka.
Uspeh spremlja tudi težava: nezaupanje v mRNA
Prav tukaj pa se pojavlja nenavadna ovira. Boatman v prispevku za The Conversation, ki ga je objavil tudi CNN, opozarja, da bi napredek mRNA terapij proti raku lahko trčil ob nezaupanje, ki se je okoli te tehnologije razvilo med pandemijo covida-19.
Po družbenih omrežjih so se v zadnjih letih med drugim širile trditve o tako imenovanem »turbo raku«, po katerih naj bi mRNA cepiva proti covidu povzročala nenavadno hitre in agresivne oblike raka. Za takšno povezavo ni zanesljivih znanstvenih dokazov. Ironija novega razvoja je zato precejšnja: tehnologija, za katero so nekateri trdili, da povzroča raka, bi lahko postala eno pomembnejših novih orožij prav proti raku.
Podrobni rezultati tretje faze še niso bili predstavljeni strokovni javnosti, intismeran še nima regulatornega dovoljenja, zdravljenje bo zaradi individualne izdelave verjetno zahtevno in drago, raziskovalci pa bodo morali dokazati tudi, pri katerih drugih vrstah raka je pristop enako učinkovit. Toda mejnik je nedvomno dosežen.
Personalizirana mRNA terapija proti raku je prvič uspešno prestala veliko klinično preskušanje tretje faze. Če bodo podrobni podatki potrdili napovedi Moderne in Mercka, bi lahko šlo za enega pomembnejših premikov v imunoterapiji raka v zadnjih letih.
P.O.
