Danes je na svojem domu v Trstu v 109. letu starosti umrl največkrat prevajan slovenski pisatelj Boris Pahor, ki je preživel največje grozote prejšnjega stoletja.
Boris Pahor se je rodil 26. avgusta leta 1913 v slovensko družino v Trstu, ki je bil takrat glavno pristanišče avstro-ogrskega cesarstva. Njegov oče Franc se je v mesto preselil iz Kostanjevice na Krasu in je bil zaposlen kot uradnik avstrijske uprave. Leta 1919 ga je nova italijanska oblast odpustila in je delal kot ulični prodajalec. Mati Marija Ambrožič je bila iz Male Pristave pri Šentpetru, današnji Pivki.
V svojem življenju je videl in preživel vse grozote prejšnjega stoletja. V otroških in mladostniških letih je bil Boris Pahor priča rasti nacionalistične ideologije, leta 1920 npr. požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti. Spomin nanj je popisan v zbirki Kres v pristanu in v romanu Trg Oberdan.
Obiskoval je slovensko osnovno šolo v Trstu in klasično gimnazijo v škofijskem semenišču v Kopru. Za tem je v Gorici študiral teologijo, vendar je študij leta 1938 opustil. Med študijem se je začel zavzemati za slovenski knjižni jezik.
Opisovali so ga kot živ primer izkušnje treh totalitarizmov dvajsetega stoletja – fašizma, nacizma in komunizma, ki ga je delil z nami v svojih knjigah. Pahorjev stil označujejo kot nacionalno in humanistično angažirani realizem z idealnima vrednotama erosa in etosa. Kljub vsem grozotam, ki jih je dožive in preživel, je poudarjal, da je ljubezen edina vrednota, ki lahko človeka v osebnem in človeštvo v socialnem smislu odreši zla.
Njegova knjiga Nekropola po vseh prevodih in ponatisih velja za eno najboljših pričevanj o taboriščnem življenju v svetovnem merilu.
Na družbenih omrežjih se od njega poslavljajo v velikem številu.
