Potem ko so policisti v letu 2021 zaznali padec števila kaznivih dejanj s področja medvrstniškega nasilja, se je število obravnavanih primerov lani približalo predkoronskim številkam.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je zaznati občutno povečanje medvstniškega nasilja, saj je policija obravnavala kar 123 primerov. Enega bolj odmevnih primerov si je lahko velika večina ogledala tudi na družbenih omrežjih, kjer se je skupina najstnic in najstnikov znesla nad sedmošolko. Dogajalo se je na strehi nakupovalnega centra in najstniki so dogodek celo posneli. Za takšna dejanja ni nikakršnega opravičila.
Poslanka Slovenske demokratske stranke Anja Bah Žibert je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje glede rasti nasilja med vrstniki.
Poslansko vprašanje objavljamo v celoti:
Nedavno smo v medijih zasledili objavo nedopustnega nasilja med vrstniki. Dejstvo je, da nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih dejanj, ki jim je skupno to, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna, torej mlajša od 18 let. Potem ko so policisti v letu 2021 zaznali padec števila kaznivih dejanj s področja medvrstniškega nasilja, kar je značilno za večino kaznivih dejanj na splošno, se je število obravnavanih primerov lani približalo predkoronskim številkam. Policija jih je lani obravnavala 308, leto prej 220, v letu 2020 so imeli 306 primerov, letos do konca marca pa 123.
Glede na zaskrbljujoč trend rasti nasilja med vrstniki na Vlado Republike Slovenije naslavljam naslednja vprašanja:
- Kaj je razlog za takšen zaskrbljujoč trend rasti nasilja med vrstniki?
- Kje statistično (po številu prebivalcev po občinah) je zaznano največ nasilja med vrstniki?
- Kaj bo vlada storila, da bo ustavila trend rasti nasilja med vrstniki, ki je viden v času te vlade in nas mora resno skrbeti?
Velika večina otrok se vsaj enkrat sreča z nasiljem med vrstniki. Otrok ali mladostnik, ki je žrtev nasilja, je ujet v mrežo nasilnega ravnanja vrstnika oziroma vrstnikov. Ta oseba je največkrat ustrahovana in prav zato jo je strah povedati, kaj se dogaja.
Pri mnogih žrtvah nasilja se lahko pokažejo posledice nasilja. Največkrat jih lahko opazimo kot depresivnost, slabo samovrednotenje in samospoštovanje, slaba samopodoba, izolacija, sramežljivost, zadržanost, pasivnost, slabši šolski uspeh in drugi dosežki, odpor do šole, pogosto obolevanje, v najhujših primerih celo poskusi samomora.
Spletno uredništvo
Vir poslanskega vprašanja: Slovenska demokratska stranka
