Je Evropa pred novo veliko vojno? V zadnjih dneh so iz več evropskih prestolnic prišla opozorila, ki jih je težko spregledati. Obveščevalni predstavniki govorijo o možnosti, da bi Rusija že v prihodnjih mesecih poskusila preizkusiti odziv zveze NATO. Toda pomembna podrobnost se v dramatičnih naslovih rada izgubi: za zdaj ni dokazov, da bi bila obsežna ruska invazija na članice Nata neposredno pred vrati. Besede, ki trenutno odmevajo po Evropi, so neprijetne: »meseci, ne leta«.
Vodja češke varnostno-obveščevalne službe BIS Michal Koudelka je med možnimi scenariji omenil omejen vdor na ozemlje članice Nata, provokacije pod lažno zastavo in druge operacije, katerih namen bi bil preveriti, kako odločno bi se zavezništvo odzvalo. Podoben scenarij omenjajo tudi drugi evropski varnostni predstavniki.
To še zdaleč ne pomeni, da obveščevalne službe napovedujejo ruske tanke na poti proti Parizu ali Berlinu. Govor je predvsem o omejenem incidentu, napadu z dronom ali raketo, sabotaži oziroma drugi operaciji, pri kateri bi bilo težko takoj ugotoviti, ali gre za nameren oborožen napad.
Bi Putin poskusil preveriti, ali 5. člen Nata res deluje?
Prav to je eden od scenarijev, o katerih v zadnjih dneh javno govorijo evropski politiki in obveščevalci. Poljski premier Donald Tusk je opozoril na možnost, da bi Rusija skušala z omejenim napadom preveriti enotnost zavezništva in odziv na 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Ta določa, da se oborožen napad na eno članico šteje za napad na vse članice.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je zaradi slabšanja varnostnih razmer sklical posvet s francoskimi političnimi voditelji. Francija obenem opozarja na stopnjevanje ruskih hibridnih aktivnosti, med katere uvršča kibernetske napade, incidente z droni in napade na infrastrukturo.
Tak scenarij bi bil za Nato precej bolj zapleten kot klasičen napad divizij čez državno mejo. Pri dronu, eksploziji na železnici, kibernetskem napadu ali sabotaži je namreč najprej treba ugotoviti, kdo je napad sploh izvedel in po čigavem ukazu. In prav v tej sivi coni se skriva največ nevarnosti. Ker človeštvo očitno še ni našlo dovolj zapletenih načinov za reševanje sporov.
Incidenti se množijo
Napetost ni zgolj teoretična. Sredi septembra je NATO lovec nad Litvo sestrelil dron, na katerem so pozneje našli eksplozivno napravo. Litovski predstavniki so povedali, da je dron najverjetneje priletel iz smeri Belorusije, nekateri evropski predstavniki pa so incident povezovali z Rusijo, čeprav okoliščine zahtevajo previdno presojo. V istem obdobju je ruska vojaška ladja izstrelila signalne rakete proti danskemu helikopterju v Baltskem morju.
Poljska je ob večjih ruskih napadih na Ukrajino preventivno dvigovala svoja letala, vendar je pri enem takšnih dogodkov sporočila, da kršitve poljskega zračnega prostora ni zaznala. Evropske varnostne službe so poleg tega vse bolj pozorne na sabotaže, kibernetske napade in napade na infrastrukturo, ki podpira Ukrajino.
Satelitski posnetki razkrivajo še eno skrb
Dodatno pozornost je vzbudilo širjenje ruskih proizvodnih zmogljivosti za brezpilotna letala. Rusija je v vojni proti Ukrajini brezpilotna letala množično vključila v svoje napade. Tudi NATO medtem ugotavlja, da je vojna v Ukrajini močno spremenila način bojevanja. Poceni droni lahko uničujejo bistveno dražje tanke, radarske sisteme in drugo opremo, evropske države pa pospešeno iščejo načine za okrepitev protizračne in protidronske obrambe.
Toda pomembno: vsi obveščevalci ne govorijo o neposredni vojni
Vodja latvijske varnostne službe Normunds Mežviets je dejal, da opažajo ruske priprave na odločnejše delovanje, vendar ne vidijo znakov neposrednega napada na Nato. Po njegovih besedah ni jasno, ali obstajajo konkretni načrti ali pa je del aktivnosti namenjen prav ustvarjanju strahu in negotovosti v evropskih družbah.
Tudi estonski predstavniki so pozvali k previdnosti in opozorili, da bi pretirana panika lahko koristila Moskvi. Kremelj navedbe o pripravah na napad na Nato zavrača in trdi, da Rusija takšnih namenov nima. Evropski predstavniki pa opozarjajo na leto 2022, ko je Moskva pred začetkom obsežne invazije na Ukrajino prav tako zanikala načrte za napad.
Torej: ali Evropo res kmalu čaka vojna?
Dokazov, da bi bila splošna vojna med Rusijo in Natom v naslednjih mesecih neizbežna, trenutno ni. So pa opozorila evropskih obveščevalnih služb bistveno resnejša kot še pred nekaj leti. Najbolj realen scenarij, o katerem govorijo njihovi predstavniki, ni množična invazija na Evropo, ampak omejen vojaški ali hibridni incident, s katerim bi Rusija lahko preizkusila odziv in enotnost Nata.
Vendar tudi takšen omejen incident nosi nevarnost, ki jo Evropa že desetletja skoraj ni poznala: da bi napačna odločitev, napačna ocena ali nekaj minut eskalacije neposredno soočilo Rusijo in največje vojaško zavezništvo na svetu.
In zato se danes po evropskih prestolnicah o scenarijih, ki so se še pred nekaj leti zdeli skoraj nepredstavljivi, pogovarjajo povsem resno.
P.O.
