Poletje je tu, z njim pa tudi milijoni tub sončnih krem. Leta so nam govorili, da brez njih ne smemo niti za nekaj minut na sonce. Toda zadnja leta se pojavlja vse več raziskav, ki odpirajo neprijetna vprašanja: ali so nekatere sončne kreme res popolnoma varne?
Kemikalije, ki končajo v krvi
Ameriška agencija FDA je že pred leti potrdila, da se več pogosto uporabljenih kemičnih UV-filtrov po nanosu absorbirajo skozi kožo in jih je mogoče zaznati v krvnem obtoku. To samo po sebi še ne pomeni, da povzročajo bolezni, pomeni pa, da niso zgolj na površini kože, kot se je dolgo domnevalo. Med najbolj izpostavljenimi sestavinami so:
- oksibenzon (oxybenzone),
- oktinoksat (octinoxate),
- oktokrilen (octocrylene),
- homosalat (homosalate),
- avobenzon (avobenzone).
Prav zaradi pomanjkanja dolgoročnih podatkov je FDA že več let zahtevala dodatne raziskave njihove varnosti.
Hormonski motilci?
Največ pozornosti priteguje oksibenzon. Nekatere laboratorijske in živalske raziskave kažejo, da lahko deluje kot hormonski motilec. Zaradi teh pomislekov je Evropska unija omejila dovoljene koncentracije nekaterih kemičnih UV-filtrov bistveno bolj kot ZDA.
Vendar pa doslej ni prepričljivih dokazov, da bi običajna uporaba sončnih krem pri ljudeh povzročala hormonske motnje ali raka. Prav tu se mnenja znanstvenikov razhajajo – eni opozarjajo na previdnost, drugi poudarjajo, da dokazi o dejanski škodi še ne obstajajo.
Kaj pa mineralne sončne kreme?
Če želite izbrati najbolj konzervativno možnost, več strokovnjakov priporoča mineralne sončne kreme. Te vsebujejo predvsem:
- cinkov oksid (Zinc Oxide),
- titanov dioksid (Titanium Dioxide).
To sta edini učinkovini, ki ju FDA za zdaj uvršča med sestavini z zadostnimi podatki o varnosti. Delujeta drugače kot kemični filtri – večino UV-žarkov odbijeta oziroma razpršita že na površini kože.
Ali lahko sončno kremo popolnoma opustimo?
Odgovor je: ne. Noben resen dermatolog danes ne priporoča, da bi ljudje sončne kreme preprosto nehali uporabljati. Tveganje za kožnega raka zaradi pretiranega UV-sevanja je dokazano in veliko bolje raziskano kot morebitna tveganja večine sončnih krem. Veliko bolj zanimivo pa je drugo vprašanje: Ali sploh potrebujemo toliko sončne kreme, kot jo uporabljamo danes? Odgovor je pogosto ne.
Najboljša zaščita sploh ni krema
Svetovna priporočila že dolgo poudarjajo, da sončna krema ne bi smela biti prva obrambna linija. Veliko učinkovitejši so:
• senca med 10. in 16. uro,
• lahka oblačila z dolgimi rokavi,
• širokokrajni klobuk,
• kakovostna sončna očala,
• zaščitna oblačila z UV-faktorjem,
• postopno izpostavljanje soncu brez opeklin.
Šele kadar teh ukrepov ni mogoče zagotoviti, pride na vrsto sončna krema.
Pozabite na “naravne” recepte z interneta
Na družbenih omrežjih krožijo recepti za kokosovo olje, malinovo olje, korenčkovo olje in podobne domače pripravke. Strokovnjaki opozarjajo, da nobeno rastlinsko olje ne zagotavlja zanesljive UV-zaščite. Takšni pripravki lahko ustvarijo lažen občutek varnosti in povečajo tveganje za sončne opekline.
Torej – so sončne kreme nevarne?
Resnica je precej bolj zapletena od senzacionalističnih naslovov. Da, nekatere kemične sestavine se absorbirajo v telo in o njih še vedno potekajo raziskave. Ne, doslej ni dokazov, da bi običajna uporaba sončnih krem pri ljudeh povzročala resne zdravstvene posledice.
Če želite čim bolj zmanjšati izpostavljenost spornejšim sestavinam, izberite mineralno sončno kremo s cinkovim oksidom ali titanovim dioksidom, še pomembneje pa je, da se soncu izogibate v času njegove največje moči in uporabljate oblačila kot prvo zaščito.
Morda največja zmota sodobnega časa ni v tem, da uporabljamo sončne kreme – temveč da smo začeli verjeti, da lahko ena plast kreme nadomesti senco, klobuk in zdravo mero previdnosti.
P.O.
