Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je v Denis Avdić Showu predstavil smer sprememb slovenskega šolstva, pri katerih želi v ospredje ponovno postaviti znanje, red in avtoriteto učitelja. Posebej jasno je spregovoril o pritiskih staršev na učitelje, pretirani želji po enakosti in ne enakopravnosti učencev ter o načrtovani sodobni osemletni osnovni šoli.
Rončević je bil v ponedeljkovem Denis Avdić Showu soočen z nekaterimi vprašanji, ki že dolgo burijo slovensko šolstvo: zakaj je odličnih ocen vedno več, zaključni testi pa so slabi, koliko avtoritete je učiteljem sploh še ostalo in kaj bi vrnitev osemletke pomenila za otroke in starše. Radio 1 je pogovor povzel z ugotovitvijo, da se je vrtel predvsem okoli inflacije ocen, avtoritete učiteljev in možnosti vrnitve osemletne osnovne šole.
Učitelj se ne sme bati učenca ali njegovih staršev
Eden najmočnejših poudarkov pogovora je bil položaj učiteljev. Rončević zagovarja spremembo sistema, v katerem bi učitelj dobil več podpore in jasnejša pooblastila za zagotavljanje reda pri pouku. Po njegovem mnenju mora tudi država z zakonodajo ustvariti pogoje, da bodo lahko učitelji svojo avtoriteto dejansko izvajali.
Minister je posebej opozoril na primere učencev, ki motijo pouk ali so nasilni. Pri tem zagovarja učinkovite sankcije in pravni okvir, ki bi preprečeval razmere, v katerih se učitelji bojijo učencev ali njihovih staršev.
To ni prvič, da je Rončević izpostavil položaj učitelja. Ob predstavitvi načrtovane reforme je poudaril, da mora učitelj vedeti, da pri opravljanju svojega dela za njim stojijo ravnatelj, šola in država. Ministrstvo krepitev avtoritete in avtonomije učiteljskega poklica uvršča med svoje glavne cilje.
Prav odnos med učiteljem, starši in vodstvom šole je tako postal eden osrednjih delov napovedane reforme. Rončevićeva smer je jasna: starši morajo ostati pomemben partner šole, vendar neutemeljeni pritiski na učitelje ne smejo preprečevati normalnega pouka, ocenjevanja in vzdrževanja reda.
Petica naj znova pomeni odlično znanje
Avdić je ministra vprašal tudi o tako imenovani inflaciji ocen. Rončević je opozoril, da beseda »odličen« izgublja pomen, če je odličnjakov nesorazmerno veliko. Hkrati je poudaril, da šolska ocena ne določa vrednosti otroka kot človeka. Dvojka pri nekem predmetu pomeni slabše znanje tega predmeta, ne pa manj vrednega otroka.
S tem je minister odprl še eno občutljivo vprašanje: ali je slovenski šolski sistem v želji po čim boljših ocenah izgubil jasna merila znanja. Napoved sprememb prihaja po rezultatih raziskave PISA 2025. Slovenski petnajstletniki so pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli slabše rezultate kot leta 2022 ter slabše rezultate kot pri prejšnjih merjenjih Slovenije v raziskavi.
Osemletka ne pomeni, da bi staršem preprosto naložili še eno leto plačevanja vrtca
Veliko pozornosti je razumljivo namenjene napovedani sodobni osemletni osnovni šoli. Po ministrovih dosedanjih pojasnilih ne gre preprosto za vrnitev starega sistema. Sedanji prvi razred naj bi se vsebinsko preoblikoval v obvezno predšolsko leto, ki bi se lahko izvajalo v vrtcu ali šoli, formalna osnovna šola pa bi nato trajala osem let.
Ob tem se je takoj pojavilo vprašanje, ki zanima praktično vsakega starša: ali to pomeni še eno leto plačevanja vrtca? Pri tem je pomembna še druga zaveza sedanje koalicije. Koalicijska pogodba SDS, Demokratov, NSi, SLS in Fokusa predvideva postopno uvedbo brezplačnega vrtca za vse otroke. Da takšna zaveza obstaja, so ob razpravi o zakonodaji glede vrtcev poročali tudi drugi mediji.
Zato Rončević vprašanje dodatnega stroška povezuje s širšo reformo financiranja vrtcev. Vendar je treba dodati pomembno razliko: brezplačni vrtec za vse trenutno še ni splošno uveljavljena zakonska pravica. Koalicijska pogodba predstavlja politično zavezo, podrobnosti izvedbe, financiranja in časovnice pa mora vlada še prenesti v konkretno zakonodajo.
Spremembe segajo precej dlje od same osemletke
Razprava o osmih ali devetih razredih je zato le najbolj opazen del precej širšega načrta. Rončević med drugim napoveduje prenovo ocenjevanja, krepitev temeljnega znanja, več avtoritete učiteljem, manj administrativnih obremenitev ter več pristojnosti šol pri zagotavljanju reda in odgovornosti. Ministrstvo je krepitev avtoritete učiteljskega poklica med svoje osrednje cilje postavilo že pred začetkom novega šolskega leta.
Nekateri deli reforme so že sprožili nasprotovanje in vprašanja stroke ter ravnateljev, predvsem glede prehoda na osemletko in načina priprave sprememb. Rončević je zato ravnateljem pozneje zagotovil, da jih ministrstvo ne vidi kot problem, ampak kot partnerje pri pripravi reforme.
Nastop v Denis Avdić Showu je tako pokazal predvsem, katere teme želi minister postaviti v središče razprave o šolstvu: znanje mora imeti jasna merila, učitelj mora imeti možnost vzdrževati red, starševski pritisk ne sme nadomestiti strokovne presoje, ravnatelj pa mora učitelju pri njegovem delu stati ob strani.
Ali bodo napovedane spremembe prinesle tudi boljše rezultate, bo mogoče presojati šele po konkretni zakonodaji in njeni izvedbi. Za zdaj pa je jasno, da se je razprava o prihodnosti slovenskega šolstva odprla precej širše od vprašanja, ali bo osnovna šola imela osem ali devet razredov. A ena stvar je jasna; minister je odločno in jasno govoril o svoji viziji, o tem kaj bi šolstvo morali biti in kako doseči konkretne premike – očitno sam minister prinaša svežino, odločnost in dejansko znanje med klopi.
P.O.
