“Razmišljanje bivšega ministra in zdravniškega kolega je sprijeno oziroma pokvarjeno”

Brigita Ferlič Žganjnar: Ali drži, če citiram izjavo nekdanjega ministra Dušana Kebra, ki je razvnela javnost, da v domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico?

“To ne drži. Mislim, da je razmišljanje bivšega ministra in zdravniškega kolega, pa mi je žal, da to rečem, sprijeno oziroma pokvarjeno. Način, ki ga je Keber ubral, je bolj politične kot strokovne narave. Verjamem, da zdravniško delo dobro pozna, in kdor ga, mu je jasno, kako se stroka odloča pri zdravljenju najtežjih bolnikov, ko je treba sprejemati tudi odločitve, komu boš na neki točki še dodatno pomagal, in kje so meje medicine, kjer se zdravljenje zaključuje.

Odločitve o tem, kdo se bo zdravil v bolnišnici in kdo bo še naprej bival v domu, so bile ves čas v rokah zdravnikov. V času epidemije smo delo domskih zdravnikov skušali olajšati z vzpostavitvijo ekipe koordinatorjev, ki je imela možnost stalnih posvetov z zdravniki s sekundarnega in terciarnega nivoja.

Delo so korektno opravili in vsak, ki je potreboval bolnišnično zdravljenje, ga je tudi dobil. Temu v prid govorijo tudi podatki, pa čeprav bi želeli nekateri prikazati črno sliko na tem področju.

Sicer pa je bilo letos število umrlih v domovih starejših manjše kot lani, kar pomeni, da nismo delali slabo. So pa vedno možnosti za izboljšave.”

Tomaž Gantar, zdravnik urolog, nekdanji župan Pirana in poslanec, petnajsti minister za zdravje


Gospod Voljč, začniva z vprašanjem, ki ne potihne: smo starejše ljudi v domovih pustili na cedilu? Smo jih pustili umreti?

“Mislim, da take ocene niso pravične. V domovih starejših občanov je četrtina stanovalcev starih več kot devetdeset let. To je čas, ko se večina med nami poslovi od življenja. Za večino je dom zadnja postaja, smrti so pogoste, letos je umrlo več kot 2100 stanovalcev, zaradi covida-19 pa 86, primerjava, ki veliko pove. V slovenskih domovih je več kot 21.000 mest, kar pomeni, da zaradi covida-19 ni umrlo niti 0,5 odstotka stanovalcev. Lahko se sicer vprašamo, ali bi jih lahko bilo manj, v kakšnih razmerah so umrli, zakaj niso bili premeščeni v bolnišnico, ne moremo pa reči, da smo jih nedopustno diskriminirali.”

“Glede očitkov o diskriminaciji starejših kar tako nasploh pa sem prepričan, da so krivični. Sam sem star in se že dolgo ukvarjam s področjema starosti in staranja. V zvezi z zdravstvenimi pravicami in oskrbo ne vidim nobene diskriminacije starejših v primerjavi z mlajšimi, temveč je diskriminiran razvoj geriatrije. Slovenija je imela skrb za starejše dobro zastavljeno,­ dokler smo imeli v Trnovem klinični oddelek za gerontologijo in geriatrijo. Odkar tega ni, capljamo za strokovnim razvojem.”

Božidar Voljč: »Problem smrtnosti v domovih se očitno da politično prodajati«