Polhov Gradec leži v osrčju Polhograjskega hribovja, ki je posejano s številnimi zaselki, samotnimi kmetijami in kulturnimi spomeniki. Razgiban predalpski svet z najvišjimi vrhovi Pasja ravan (1029 m), Tošč (1021 m), Grmada (898 m) in Gora (824 m) ponuja prijetne izletniške vzpone in slikovite poglede.
Območje Polhovega Gradca je bilo poseljeno že v prazgodovinskem času, ko so si prebivalci gradili pribežališča na Polhograjski gori. Kraj se prvič omenja v listini iz leta 1261 kot Pilchgrez. Polhov Gradec se je sprva najverjetneje imenoval samo Gradec.
Ime naj bi dobil po staroslovenskem gradišču, ki je bilo verjetno na Starem gradu ali Kalvariji, in pa po polhih, ki so nekoč utrujenemu popotniku požrli sedlo in jermenje.
Legenda pravi, da je popotnik v jezi rekel: »To ni Gradec, temveč Polhov Gradec.«
Skozi Polhov Gradec ter po bližnji in širši okolici vodi Blagajeva pot, ki nosi ime po Rihardu Ursiniju Blagaju. Med letoma 1808 in 1858 je upravljal Polhograjsko graščino in v kraj prinesel razsvetljensko idejo o napredku. Pot nas vodi po kulturni in etnološki dediščini Polhovega Gradca, med drugim tudi mimo vodnega zajetja.
Ne daleč stran od graščine v Polhovem Gradcu je stavba s štirikapno streho, ki je del grajskega kompleksa. Od nekdaj je služila kot grajsko zajetje, ki je graščino oskrbovala z vodo. V notranjosti objekta, nekdanji senčnici francoskih vojakov, je v tleh kamnito korito z vodo, na stenah pa so ohranjeni ornamentalna poslikava ter številni napisi in grafiti iz preteklosti.
Med njimi naj bi bili tudi podpisi Napoleonovih vojakov, ki so v času Ilirskih provinc prišli na območje Polhovega Gradca. Voda iz izvira Lipca je po mnenju radiestezista Jožeta Muniha daleč najboljša tako po moči energije kot po delovanju na področje vseh čaker.
Blagajeva pot se začne pri kompleksu Polhograjske graščine, kjer pred stranskim vhodom v park stojijo tri velike table s predstavitvijo poti, graščine in starega vaškega jedra v besedi in sliki. Predstavitvene table so postavljene ob vsaki znamenitosti, najti pa nam jih pomagajo še dodatne majhne usmerjevalne table s piktogrami in puščicami.
Od graščine nas pot usmeri k Čebelarskemu domu, od koder se po gozdni stezi vzpnemo do Blagajevega spomenika, postavljenega ob vznožje Gore. Od spomenika v obliki obeliska pelje steza po obronku gozda do grajskega zajetja, hišice s štirikapno streho. Od tam nas pot vodi po cesti nazaj do severnega vhoda v grajski park, kjer zavijemo na stezo ob zahodni strani obzidja do vznožja Kalvarije. Vzpon na Stari grad ali Kalvarijo po gozdni poti traja približno 15 minut.
Z vrha se spustimo po isti poti navzdol do razpotja, nato pa naravnost do starega vaškega jedra Polhovega Gradca. Sprehodimo se mimo župnijske cerkve do kaplanije in od tam po stopnicah navzdol po ‘Usrani gasi’ vse do Severjeve hiše. Od tu se vrnemo po ‘Usrani gasi’ navzgor do župnišča, kjer zavijemo desno in se po klancu navzdol spustimo do Polhograjske graščine.
V graščini že nekaj let deluje Muzej pošte in telekomunikacij, ki je del Tehniškega muzeja Slovenije. V muzeju si lahko ogledate zgodovino pošte in telekomunikacij ter teleprintersko in telefonsko centralo, seveda pa tudi razstavo o začetkih mobilne telefonije na Slovenskem. Najmlajšim obiskovalcem je namenjen Živin kotiček.
V Krajevnem muzeju je zbirka predmetov arheološke in etnološke dediščine s Polhograjskega. Najstarejši predmeti v zbirki pripovedujejo zgodbo o življenju prvih prebivalcev na tem območju. Na ogled so predmeti, povezani z graščino in grofom Blagajem, ter tisti, ki so jih v vsakdanjem življenju uporabljali ljudje. Krajevni muzej si lahko ogledate z nakupom vstopnice za Muzej pošte in telekomunikacij.
Omenimo še hišo v parku, ki je v grajskem vrtu. V njej so nekoč perice prale perilo. Danes je poslopje obnovljeno, v njem pa so razstavljeni predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali v vsakdanjem življenju na podeželju.
Primož Hieng
