Trenutki, ki jih iztrgamo hitenju in skrbem, opravilom in dolžnostim, trenutki umika in uživanja, niso egoistični čas, čeprav nam ga naša napačno vzgojena vest očita kot takega.
Nikakor, čas počitka je še bolj kot sebi koristen drugim ljudem. Veliko bolje bomo stopali v probleme in težo dneva, če bomo notranje in zunanje spočiti. Veliko bolje bomo gradili svoje odnose. Veliko bolj bomo potrpežljivi, veliko bolj voljni pomagati, veliko bolj sposobni razumevanja in odpuščanja. Veliko bolj bomo to, kar potrebujemo sami, in to, kar potrebujejo ljudje okoli nas.
»Pojdite in si odpočijte.« Danes, jutri, vsak dan. Pojdite do vašega studenca, ki vas poživlja. Do lepote, ki se skriva v sleherni pori vašega življenja. Človek, ki nima lepote, postane utrujen, utrujen življenja. Zato je treba vsak dan ponjo. Peš se odpravite do svoje lepote, počasi, brez hitenja, napojite se z njo, do vrha in še čez, in se šele potem vrnite nazaj. Verjemite, svet vam bo hvaležen.
