Po štirih letih vodenja ministrstva za kulturo se odpirajo vprašanja o finančni zapuščini nekdanje ministrice Aste Vrečko. Njeno ministrovanje je za seboj pustilo milijonske obveznosti, zaradi katerih bo imela nova ministrica Ignacija Fridl Jarc precej manj manevrskega prostora, kot bi si želela.
Denar naj bi pod njenim vodenjem odtekal za nove projekte, pogodbe in kulturne programe tudi v obdobju, ko se je mandat prejšnje vlade že iztekal. Kar seveda meče senco dvoma v legitimnost opravljanja tekočih poslov. Posebej problematično je bilo ustanavljanje novih javnih kulturnih zavodov ter financiranja projektov in organizacij, ki so po ideologiji blizu Levici.
Denarja zmanjkuje, obveznosti pa ostajajo
Osrednje vprašanje je precej preprosto: koliko finančnih obveznosti je prejšnje vodstvo ministrstva dejansko pustilo svojim naslednikom?
Reporter prav danes trdi, da bo primanjkljaj oziroma manevrski prostor ministrstva merjen v milijonih evrov, vendar konkretnega izračuna v prispevku ne predstavi.
Očitki o »prijateljskih« kulturnih projektih
Komu je bil denar za kulturo namenjen? Ministrstvo je v času Aste Vrečko privilegiralo del kulturne in nevladne scene, ki je bila ideološko oziroma politično blizu Levici in ki je bila v času prejšnjih vlad dejavna tudi pri protivladnih protestih – se spomnite kolesarjenja? In ali ste zares mislili, da so tiste množice kolesarile zastonj?
Bi morala nova ministrica pregledati pogodbe?
Reporter je šel danes v članku še korak dlje in novi ministrici predlaga, naj pregleda pogodbe, razpise in finančne obveznosti, ki jih je prevzela od predhodnice. Če bi pregled pokazal, da so bila sredstva razdeljena nezakonito ali da so bili posamezni prijavitelji neupravičeno privilegirani, bi bila po mnenju avtorja potrebna tudi pravna odgovornost.
Ključno vprašanje tako ostaja – ali je bil denar porabljen zakonito, pregledno in smotrno.
Račun bo zdaj dobila naslednica
Asta Vrečko je svoje obdobje na ministrstvu zaznamovala z izrazito povečano podporo številnim kulturnim projektom in spremembami kulturne politike. Njeni zagovorniki bi to opisali kot okrepitev področja, ki je bilo v preteklosti finančno zapostavljeno. Kritiki pa opozarjajo, da je bila takšna politika mogoča predvsem zaradi zelo radodarne javne porabe. Zdaj bo na potezi novo vodstvo.
Če se bodo navedbe o velikih že prevzetih obveznostih izkazale za pravilne, se bo Ignacija Fridl Jarc že na začetku mandata znašla pred neprijetno nalogo: ugotoviti, koliko denarja je dejansko še na voljo in katere račune prejšnjega vodstva bo moralo ministrstvo plačevati še leta.
P.O.
