Skupaj z bratom Romanom Cerarjem je proti-demokratično in proti dogovoru organiziral prevzem funkcije predsednika nadzornega odbora, tako da bi nehigienično brat nadzoroval brata.

Ni res! Po volitvah smo se vodje svetniških skupin na podlagi volilnih rezultatov dogovorili o sestavi odborov in katera svetniška skupina oziroma stranka bo le-tem predsedovala, kar smo nato tudi potrdili. Mesto predsednika nadzornega odbora (NO) je pripadlo SDS-u (seveda so posledično ostale svetniške skupine za to pridobile na kakem drugem področju). Naj povem, da je bilo ime kandidata za predsednika NO županu znano, preden me je imenoval za podžupana.

Na ustanovni seji NO pa šok. Tistega, kar je bilo dogovorjeno in potrjeno, se ni držalo. ZA NAŠIM HRBTOM je bilo dogovorjeno drugače. Nam ni bilo sporočeno nič. Takoj sem poklical gospoda Ivana Vidica, občinskega svetnika iz liste SLS in predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Takoj zatem pa še župana in mu povedal, da to ni bilo pošteno, da je bilo dogovorjeno drugače. Tako pač ne gre. Povedal sem mu, in to so slišali vsi prisotni na seji NO, da bom zaradi takih zadev odstopil. Zaupanja med nami s takim podlim ravnanjem ne more biti več. Župan je ob navzočnosti vseh nato izjavil, da bo vse uredil tako, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Še isti večer me je poklical in potrdil, da so se na sestanku pri gospodu Vidicu s svojimi partnerji dogovorili, da bo vodenje NO vendarle pripadlo SDS-u. Kaj se je dogajalo kasneje, pa dobro vedo člani NO Franci Per, Jurij Kočar, Štefan Brvar, Roman Cerar in seveda ŽUPAN. Bilo je več nadaljevanj ustanovne seje in na koncu v izogib pat situaciji, je funkcijo le prevzel Roman Cerar. Zanj sta glasovala Štefan Brvar in Franci Per, Jurij Kočar se je vzdržal. Preden je bil Roman Cerar izvoljen za predsednika, je bilo mesto predsednika NO ponujeno Štefanu Brvarju, vendar je ponudbo odklonil.

To, da je brat neprofesionalnega podžupana predsednik NO ni nič spornega ali nezakonitega. Ta primer je opisan tudi na spletni strani Ministrstva za javno upravo. V kolikor bi to bilo res, BI KOT PODŽUPAN RAJE ODSTOPIL JAZ.  VEM ZAKAJ!

Da bi si pridobil osebne koristi, je večkrat poskušal župana izseljevati s svojim odstopom.

Ne morem verjeti, od kje obtožba, da bi ga večkrat izsiljeval. Razen zgoraj omenjenega večera, nikoli več. Sem pa v mesecu februarju zaradi določenih navad in dejanj župana sam pri sebi, v pogovoru z družino in bližnjimi prijatelji na to večkrat pomislil. Vendar o tem ne bi razglabljal. No, tega mi niti ni bilo potrebno storiti, saj me je župan prehitel.

Organiziral je skupino svetnikov, ki bi glasovala proti rebalansu proračuna in skušal vzpostaviti koalicijo proti županu, ki ga je v dobri veri imenoval za podžupana.

Organiziral kaj, s kom? Zakaj? Kako sem pa sam glasoval? Svetniška skupina SDS je za rebalans proračuna prispevala 4 glasove ZA, toliko kot NSI in SLS skupaj. Prispevali smo odločilne glasove za Deklaracijo o čisti Moravški dolini, ki je bila sprejeta z minimalno večino, torej z osmimi glasovi.

Nenehno je sprožal zdrahe in konfliktne situacije, hkrati pa sedel na dveh stolih- kadar mu je ustrezalo je potegnil z županom, drugič z opozicijo.

Kakšno opozicijo že? Moravčani, ki spremljate moravško politiko nekoliko dlje od gospoda župana, veste, da sem se vedno izogibal zdraharstvu. V prejšnjem mandatu zato, ker sem se zavedal omejitev naše svetniške skupine in realnosti v občinskem svetu, tudi nisem bil uspešen v pritisku na prejšnjega župana glede Termita. Do tega problema sva imela zelo različna stališča. Takratna opozicija pa mi tudi ne bi bila v pomoč, žal.

Župana je skušal spraviti v podrejen položaj in se za njegovim hrbtom skrito dogovarjalo sodelovanju z bivšim županom Reboljem in njegovimi pristaši:

Ni res, z njim se nisem ne srečal, kaj šele dogovarjal. Prav tako tudi ne s svetniki iz njegove liste. Na to vprašanje lahko odgovori gospod Rebolj in »njegovi pristaši«. Je pa nekaj, z nobenim se nimam težav pogovarjati, vsakemu lahko pogledam v oči, nobenemu nisem nič dolžan, nikomur nisem obljubljal nič neuresničljivega, ne našim občanom, ne komurkoli drugemu.

Na vsakem koraku je zahrbtno napadel župana in ga žalil na osebni ravni.

Župan mi je po seji občinskega sveta očital, da sem mu dal ime »Rebolj z doktoratom«. To ime mu je dal gospod, s katerim odlično sodeluje. Vem za koga gre, ampak ga zaradi spoštovanja ne bom imenoval.

Da nenazadnje ne omenjam še zoprnega dejstva, kako je ravno bivši podžupan Vitomir Cerar Termitu prodal svojo zemljo in mu omogočil umazano raboto – Serianz, Rebolj in Cerarja so do moje zmage na volitvah lepo sodelovali na račun uničevanja naše lepe narave in zdravja moravških ljudi.

Vsi tisti, ki ste ob branju županovega zapisa morda že podvomili vame, pa upam, da so vam bili pravi županovi nameni jasni ob obtožbi, da sem veselo sodeloval z Reboljem in Serianzem. Res je, da sem pred tremi leti prodal majhen, že uničen gozd v dobri veri, da ga Termit potrebuje za proizvodnjo, saj se je nahajal na območju, opredeljenem za pridobivanje mineralnih surovin. Priznam, da direktorja Serianza poznam še iz mladosti. Ob procesu adaptacije cerkve v Drtiji sva večkrat sodelovala in v začetku razvila korekten odnos. Danes priznam, mogoče so me nategnili. In ne, to ni posipavanje s pepelom. Vsi, ki me poznajo, prijatelji, sosedi, tisti, ki skupaj z mano živijo le nekaj sto metrov stran od odlagališča, vedo, da nikoli nisem imel zlih namenov. Naj povem tudi, da sem nekaj prodal tudi pred 20 leti, kot je to storilo tudi veliko drugih okoliških kmetij, ki gravitirajo na podjetje. To smo praktično morali storiti. So mogoče sedaj vsi moji sosedje krivi, da se nam dogaja ta svinjarija?

Vsi, ki spremljate moravško politiko, veste, da mi je mar za to, kaj se dogaja tistih dvesto metrov zračne linije stran od mojega doma. Četudi bi bil največji koristoljubnež in egoist, bi mi moralo biti, saj gre za moje zdravje. Deloma sem razmere v prejšnjem mandatu sem že opisal, pa naj spomnim še na eno stvar. Javno sem izražal veselje ob nastanku nove civilne iniciative, ji pomagal. To lahko potrdijo člani civilne iniciative, elektronska pošta, vse imam dokumentirano.

Ravno tako tudi moja stališča na dveh okroglih mizah v Kulturnem domu in na seji občinskega sveta v juniju 2017, precej pred vstopom v volilno leto. Sploh pa naj spomnim, da smo ravno zaradi zavzemanja za prenehanje dovoza odpadkov na volitvah pridobili toliko glasov. Očitno že nisem bil tako tiho, tudi v Reboljevih časih, ko sem bil podžupan, ne.

Glede referenduma – Ko je bil izvoljen novi župan, sem dobil res dober občutek. Zdaj pa bo konec z odpadki, sem si rekel. Res sem bil vesel. Pa saj tudi večina od vas to ve. V zadnjih tednih pa me preveva občutek, da županu ni zato, da bi se v Drtiji prenehalo z dovozom prav VSEH odpadkov. Iskreno upam, da se motim. Res si želim, da se. A župan ima škarje in platno v rokah že tri mesece, vozi se pa še vedno. Medijsko izpostavljanje nam žal ni prineslo želenih rezultatov. Potrebna so konkretna dejanja.

Ministrstvo za okolje in prostor namreč ni naše edino upanje. Iz tega izhaja tudi moje nezaupanje do župana. Naj povem, da sem bil odstavljen le nekaj minut za tem, ko sem predlagal preprost, ja, tokrat pa pravno zavezujoč sklep, s katerim bi občina na področju svojega teritorija prepovedala dovoz vseh industrijskih odpadkov. No, sklep po spletu čudnih naključjih ni prišel na glasovanje …

Gospod župan je imel z menoj verjetno drugačne načrte, ampak pritiskom ne bom podlegel. Sem za dialog, ampak dialog mora biti partnerski. S pravico do pobude in s pravico do odgovora na pobudo. S pravico do obveščenosti, skupnih posvetovanj in prevzemanju odgovornosti.

Oblast te lahko hitro zaslepi, tudi meni so govorili, da sem se mogoče včasih malce drugače obnašal kot prej. Ampak vem, da sem vedno trudil delovati v dobrobit naših Moravč.

Spim lahko mirno.

Vitomir Cerar, občinski svetnik Občine Moravče