Manj davka na osnovna živila, ugodnejši pogoji za podjetnike, nižja obdavčitev najemnin in možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljevanju dela. To je le nekaj sprememb, ki jih prinaša Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). O njegovi uveljavitvi bomo odločali na referendumu 6. decembra.
Vas zanima kaj vam prinaša – preverite lahko tukaj, na spodnji spletni strani!
Slovenija je pred pomembno odločitvijo. V nedeljo, 6. decembra 2026, bodo volivci odločali o razvojnem zakonu, ki posega na številna področja, od davkov in pokojnin do stanovanjske politike ter podjetništva.
Zakon je državni zbor sprejel že 11. maja letos, vendar zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma še ni začel veljati. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da bi lahko spodbudil gospodarstvo, zmanjšal davčne obremenitve in izboljšal razmere za različne skupine prebivalcev. Nasprotniki pa opozarjajo na posledice za javne finance.
1. OSNOVNA HRANA BI LAHKO POSTALA CENEJŠA
Ena od sprememb, ki bi jo lahko občutila skoraj vsa gospodinjstva, je znižanje davka na dodano vrednost za izbrana osnovna živila. Namesto dosedanjih 9,5 odstotka bi zanje veljala 5-odstotna stopnja DDV. Znižanje bi zajelo številne vsakodnevne prehranske izdelke, med drugim kruh, mleko, meso, jajca, sadje, zelenjavo in druga živila, določena v zakonu.
Koliko bi lahko prihranili?
Če danes za izbrana živila plačate 109,50 evra, bi se ob popolnem prenosu davčne razbremenitve v cene račun znižal na 105 evrov. To pomeni 4,50 evra prihranka pri takšnem nakupu. Vendar znižanje davka ne pomeni samodejnega znižanja cen v enakem obsegu. Končne cene določajo trgovci, nanje pa vplivajo tudi stroški proizvodnje, dobave in konkurenca.
2. UPOKOJENCI BI LAHKO PREJELI VEČ DENARJA
Razvojni zakon predvideva ukinitev enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin. Upokojenec s pokojnino 1.000 evrov bi tako ob nespremenjenih drugih okoliščinah mesečno obdržal dodatnih 10 evrov oziroma 120 evrov na leto.
Še pomembnejša sprememba bi bila možnost, da posameznik po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljuje delo in hkrati prejema celotno pokojnino. Po sedanji ureditvi je izplačilo dela pokojnine ob nadaljnji polni zaposlitvi omejeno, zakon pa bi določene omejitve odpravil.
Vendar zakon hkrati spreminja pravila glede prenehanja delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, zato nadaljevanje zaposlitve ne bi bilo v vseh primerih samodejno zagotovljeno.
3. MLADE DRUŽINE BI LAHKO LAŽJE PRIŠLE DO NAJEMNEGA STANOVANJA
Pomemben del zakona se nanaša tudi na stanovanjsko politiko. Splošna davčna stopnja od dohodkov iz oddajanja nepremičnin bi se znižala s 25 na 15 odstotkov.
Za stanovanja, oddana mladim do 30. leta ali družinam z mladoletnimi otroki, bi ob izpolnjenih pogojih veljala samo 5-odstotna davčna stopnja. To bi za lastnike pomenilo spodbudo, da svoje nepremičnine oddajo prav tem skupinam prebivalcev.
Bi bile zaradi tega najemnine nižje?
Možno je, da bi nižja obdavčitev spodbudila dodatno ponudbo stanovanj ali ustvarila prostor za ugodnejše najemnine. Vendar zakon lastnikom ne nalaga znižanja najemnin, zato takšnega učinka ni mogoče zagotoviti.
4. PODJETNIKI BI DOBILI VEČ MOŽNOSTI ZA RAST
Razvojni zakon pomembno posega tudi na področje samostojnega podjetništva.
Predvideva višje prihodkovne pragove za uporabo sistema normiranih odhodkov.
Za polne samostojne podjetnike bi prag ob predpisanih pogojih znašal 150.000 evrov, za podjetnike brez izpolnjenega pogoja polne samozaposlitve pa 70.000 evrov.
Spremembe bi lahko koristile zlasti obrtnikom, samostojnim strokovnjakom in manjšim podjetnikom, ki želijo razširiti poslovanje.
Zakon predvideva tudi določene razbremenitve prispevkov za podjetnike z nizkimi prihodki.
Toda višji prag za uporabo sistema normiranih odhodkov ne pomeni, da bi bili vsi prihodki do tega zneska enako ugodno obdavčeni.
5. V PRIMERU PODRAŽITEV BI LAHKO ZNIŽALI TUDI DDV NA ENERGENTE
Zakon daje vladi možnost, da ob določenih pogojih začasno zniža DDV za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in drva. Namesto 22-odstotne bi lahko veljala 9,5-odstotna stopnja, največ devet mesecev. Ukrep bi bil namenjen blaženju posledic visokih cen energije.
Pomembno pa je, da takšno znižanje ne bi začelo veljati samodejno, temveč bi bila potrebna posebna odločitev vlade.
6. RAZVOJNA KAPICA: MANJŠA OBREMENITEV NAJVIŠJIH PLAČ
Eden gospodarsko najpomembnejših in hkrati najbolj spornih ukrepov je uvedba najvišje mesečne osnove za obračun določenih socialnih prispevkov pri 7.500 evrih. Zagovorniki menijo, da bi lahko ukrep izboljšal konkurenčnost slovenskih podjetij in povečal privlačnost Slovenije za visoko usposobljene strokovnjake.
Neposredne koristi bi imeli predvsem prejemniki najvišjih plač in njihovi delodajalci. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi zmanjšanje prispevkov lahko povzročilo izpad sredstev iz socialnih blagajn.
KOLIKO BI RAZVOJNI ZAKON STAL DRŽAVO?
Prav vprašanje financiranja je eno najpomembnejših v referendumski razpravi. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bi zakon po dinamičnem izračunu, ki upošteva tudi predvidene gospodarske učinke, javnofinančne prihodke zmanjšal za približno 647 milijonov evrov letno.
Evropska komisija ocenjuje učinek zakona na približno 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko ocena ministrstva znaša približno 0,8 odstotka BDP. Gospodarske organizacije v razbremenitvah vidijo priložnost za konkurenčnejše gospodarstvo, nove naložbe in gospodarsko rast.
Sindikati in drugi kritiki pa opozarjajo, da bi manj prihodkov lahko pomenilo večje težave pri financiranju zdravstva, pokojnin in drugih javnih storitev.
KAJ BO POMENILA ODLOČITEV 6. DECEMBRA?
Razvojni zakon združuje ukrepe, ki bi različno vplivali na upokojence, mlade družine, podjetnike, zaposlene in gospodinjstva. Nekateri bi prinesli neposredne davčne razbremenitve, drugi pa bi bili odvisni od odziva trga ali poznejših odločitev vlade.
Zato referendumsko vprašanje ni le, ali si državljani želijo nižjih davkov, temveč tudi, kako takšne spremembe vplivajo na gospodarstvo, življenjski standard in financiranje javnih storitev.
Odgovor bo znan po referendumu 6. decembra, ko bodo volivci odločili, ali naj se Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije uveljavi.
P.O.



























