Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev.

16 občin

Ob koncu leta 2018 je bilo takih občin 16: Trzin, Šempeter – Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota, Kidričevo, Odranci, Gornja Radgona, Zreče, Novo mesto, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Slovenj Gradec in Velenje.

Od konca leta 2017 se je število takih občin zmanjšalo za dve; v to skupino občin se ne uvrščata več občini Idrija in Nova Gorica.

Občina Trzin izstopa

Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.

Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino skoraj 5.300 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine nekaj več kot 1.200 delovno aktivnih prebivalcev.

Delovne migracije

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj te občine) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin).

Kako močne so te migracije, je odvisno od naseljenosti in števila delovnih mest v posamezni občini.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali kako drugače) prihaja na delo nekaj več kot 127.600 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 22.100 njenih delovno aktivnih prebivalcev.

Oba tokova delovnih migracij za občino Ljubljana sta tako znašala skoraj 150.000 delovno aktivnih oseb; sledile so občine Maribor (okoli 44.300), Celje (nekaj več kot 27.000) in Kranj (nekaj več kot 25.600).

Osrednjeslovenska regija ima največ delovnih mest

Osrednjeslovenska statistična regija je v letu 2018 (in tudi v letu pred tem) imela edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 28,6 %. Zadnja po vrednosti tega podatka je bila zasavska statistična regija; te je imela skoraj 40 % manj delovnih mest, kot je imela delovno aktivnih prebivalcev.

V Sloveniji skoraj 4000 dnevnih migrantov

Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega (niti stalnega niti začasnega) prebivališča. Podatki za leto 2018 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 3.900 tujcev dnevnih migrantov, od tega je bilo kar 79,4 % moških.

Glede na leto 2017 se je število tujcev dnevnih delovnih migrantov povečalo za 26 %, še najbolj iz Hrvaške (za približno 900), medtem ko se je število dnevnih migrantov iz sosednje Madžarske nekoliko zmanjšalo (za približno 120).

Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 2.550; iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot 1.000, iz Madžarske pa okoli 270.

Slovenija je najmanj zanimiva za Avstrijce

Slovenija je z vidika dela še najmanj zanimiva za Avstrijce; lani je dnevno prihajalo k nam na delo le 70 prebivalcev te sosednje države.

Vir: KLIK