Letošnja jesen je zopet malo bolj »politična«. Imeli smo referendum, sedaj imamo predsedniške volitve, če se ne motim, pa se v kratkem pripravlja še en referendum. In ob vseh teh zadevah, ne samo sedaj, tudi v preteklosti, se čudim, kako ljudje, vedno znova in znova, »padajo na iste fore«.
Ključ vseh teh zadev pa so mediji, tu mislim predvsem na tiste največje. Kakorkoli se že obrne zadeva, vedno vse skupaj obrnejo tako, da je to v prid eni vrsti kandidatov. Levim seveda, saj je 95% medijev pri nas tako ali drugače vezanih ali povezanih z levico. To, da imamo leve in desne medije, ni sporno, to vsekakor podpiram. A da je pri nas tako veliko levo opredeljenih, je pa prav škandalozno. Še bolj škandalozno pa je, da se ti »levi mediji« navzven promovirajo kot neodvisni… In očitno je, da jih politična levica (še vedno) finančno močno podpira (mediji pa jim potem vračajo usluge z načinom levega komentiranja), drugače bi postali že davno nevtralni.
In tako ljudje leta in leta nasedajo levim (»neodvisnim«) medijem, ki v prid leve politične opcije vodijo »predvolilna srečanja«, na katerih odpirajo teme in dajejo vprašanja, ki so všečna levi opciji. Tudi informativne oddaje na TV in radijskih postajah vodijo na način, da promovirajo »leve« teme, obračajo javnomnenjsko mnenje v levo smer – tudi komentarji so »levo« obarvani. In če ob tem dodam še to, da (žal) niti ne znajo ločevati (ali pa nočejo) med poročanjem in komentiranjem ter vsako novico tudi »po levo« komentirajo, potem res ni čudno, da jim ljudje, ki se ne poglobijo v te zadeve (in teh je večina), pač verjamejo (v smislu – saj so ja rekli na televiziji in je pisalo v časopisih, bo že držalo).
Ob tem pa se ljudje ne zamislijo, da bi na tak način podane novice in informacije tudi preverili kje drugje. Žal so mnogi še iz časov komunistične diktature navajeni, da morajo tisto, kar povedo mediji, verjeti. V času politične leve (komunistične) diktature noben medij pri nas ni smel biti drugačen kot levi – in večina medijev pri nas se še vedno drži tega – kar pa po svoje ni čudno, saj so njihovi voditelji še iz časov leve diktature. Tudi vse novice so morale biti »levo« obarvane, kar se še vedno odraža v velikanski večini naših medijev. Žal pa tudi novinarji v teh medijih ne smejo misliti z lastno glavo in se morajo pokoravati njihovim levomislečim šefom, drugače hitro izgubijo službo… Pa smo zopet tam … Če bi nadaljeval v smislu pregovora, bi moral napisati, da smo zopet tam, kjer ni muh. Bom pa napisal drugače – pa so zopet tam, kjer so levomisleči. Začarani krog je tako sklenjen. Dokler bodo rezultate volitev pri nas na takšen način odločali mediji, ne pa ljudje – volilci, bomo tam, kjer smo… Na repu vseh držav, kjer nas po levi in desni prehitevajo vsi, tudi države, ki so bile tako, kot mi, v komunistični diktaturi, a so se uspele izviti iz stare miselnosti in gredo naprej. Mi pa s starimi (komunističnimi) predsedniki, žal nazaj…
J.A.
