PREPRIČANJA

Ali verjamete, da se vam vedno godi krivica in vas življenje neprestano kaznuje? Ste prepričani, da je življenje trpljenje in vas je neka zunanja sila obsodila za nesrečo in trpljenje? 

Ste kdaj pomislili, da mogoče tega ni določila neka sila zunaj vas in je vaše trpljenje posledica podzavestnih prepričanj, ki se jih ne zavedate, pa vseeno kreirajo vašo realnost?

Življenje samo potrjuje to, v kar ste prepričani in globoko verjamete. Je možno, da življenje samo po sebi deluje kot kreativna sila, ki skozi vaš aparat, imenovan telo/um, ustvarja resničnost, ki potrjuje vaša najgloblja podzavestna prepričanja? Potrjuje vašo podzavestno duhovno naravnanost in je tisto, kar določa kvaliteto vaših izkušenj, ravno kvaliteta programov, ki jih nosite v podzavesti? Čemu globoko verjamete, v kaj ste popolnoma prepričani, da je res?

Je vaša zavest še vedno globoko potopljena v družinske, kolektivne vzorce in prepričanja predhodnih generacij, ki bazirajo na ločenosti, sebičnosti, strahu in obsojanju drugačnosti? Ali pa ste že osvobojeni preteklosti in v vas vedno bolj in bolj sije bitje čistega univerzalnega zavedanja, katerega glavna lastnost je mir in harmonija za vse?

Osvobojenost od obsojanja, strahu, krivde, jeze in sramu določa kvaliteto vibracije vaše energije, ki skozi zakon privlačnosti podobnih vibracij v vaše življenje privlači dogodke, situacije, ljudi in dejanja, ki so skladni z vašo frekvenco.

Ne gre za umsko manifestiranje vaše realnosti in doseganje osebnih ciljev na podlagi želja vašega ega, ampak za zavedanje, kdo smo v resnici, kaj je tisto v nas samih, ki je vedno tukaj in vedno prisotno, pa se zaradi napačne identifikacije tega ne zavedamo. Naša čista bit, naš pravi jaz vibrira svobodo in je mir sam po sebi. Vendar je za večino nas to samo teorija in leposlovje, saj ne vidimo izven svojega nivoja resničnosti. Vse več ljudi ne vidi smisla in vse več nas spoznava, da življenje, potopljeno v razmišljanje in izogibanje lastnih občutkov in čustev, prinaša psihološko trpljenje in nezadovoljstvo.

Zato se naše življenje zdi nesmiselno, dolgočasno in ponavljajoče. Vendar se ne zavedamo dovolj jasno, da barva, pestrost, radost, navdušenje in optimizem prihajajo iz popolnoma drugega nivoja bivanja. Nivoja, kjer vladajo čutenje, zaznavanje, zavedanje in prisotnost življenjske energije. Naša popolna identifikacija z neresničnimi in manipulativnimi zgodbami uma vpliva na našo percepcijo sveta in na naše počutje bolj, kot se mi tega zavedamo. Šele, ko se v človeku začne dvigovati zavest, ta lahko pogleda nazaj in jasno vidi, kako močno zaveden je bil. Ugotovi, da je življenje samo po sebi lepo, da sodeluje z nami takrat, ko mi začnemo zaznavati v sebi še kaj drugega, kot samo naše prestrašene in preračunljive misli.

Klemen Logar, osebni arhiv

Mnogi verjamejo, da moramo mi poskrbeti za našo vibracijo in dvigati svoj energetski potencial. V resnici pa je samo potrebno odložiti destruktivni del osebnosti. Ego bo vedno prisoten, ker je sam po sebi potreben za igro medčloveških odnosov, skozi katere rastemo, se učimo in napredujemo. Vendar sebičnost, strah, nezaupanje, sovraštvo, jeza in ostale nizke vibracije niso v resnici naše. So last umetno vzgojene osebnosti, s katero smo se identificirali skozi proces odraščanja, vzgoje in prevzemanjem kolektivnih podzavestnih vzorcev ločenosti in strahu. Seveda so to samo besede in koncepti, ki za večino nimajo neke uporabne vrednosti. Vendar pa tako strinjanje kot nestrinjanje z mojimi koncepti lahko v posamezniku sproži, da vsaj nekaj pozornosti usmeri na takšna in drugačna vprašanja. Radovednost in odprtost lahko prinese iskanje in raziskovanje svojega doživljanja. Dvigne vprašanja o tem, kaj je res in kaj ne. Lahko sproži dvom, ali smo res žrtve življenja, ali pa je v nas nekaj, česar zaradi nizke stopnje zavedanja ne vidimo. Ne vidimo lastnih ujetosti in ne vidimo, kako sami hranimo lastno nesrečo s tem, da se oklepamo in branimo prepričanj, ki v resnici sploh niso produkt naših lastnih odločitev, pač pa so dediščina prednikov in sistema. Strah nas je sprememb, bojimo se negotovosti in ne zaupamo v življenje, a ravno s tem ohranjamo trenutno nezadovoljstvo in trpljenje. Izbiramo navidezno varnost, saj tako vsaj vemo, kaj dobimo, če stvari ostanejo enake, kot so. Zato raje ostajamo na istem mestu in se kopamo v dolgočasju enih in istih občutkov, enih in istih misli, ki ustvarjajo eno in isto vzdušje, kjer ni svežine, radosti in navdiha.

Strah je najmočnejše orodje uma, ki nas želi zaščititi pred navidezno grožnjo sprememb. Cena za upiranje spremembam pa je življenje v zlati kletki! Kaj pa je zunaj? Mogoče ni tisto, kar si vaš nezaupljivi in prestrašeni um predstavlja. 

Mogoče pa se vaša prava sreča, svoboda in mir skrivajo ravno v neznanem? Tega vam nihče ne more zagotoviti, ampak se je potrebno prepričati zase! Namesto upiranja spremembam, se odprite za vse možnosti, ki vam pridejo naproti. Odprite se sebi, svojim občutkom in zopet najdite svojo spontanost. Samo v spontanem in preteklosti osvobojenem človeku je dovolj prostora, da radost in veselje pozdravi nezaupanje in strah.

“Pogum ni odsotnost strahu, ampak odprtost in delovanje kljub njegovi prisotnosti!”

Spletno uredništvo
Kolumna je avtorsko delo Klemen Logar, ekskluzivno napisana 
in objavljena na portalu Notranjska.si