Že leta nas Evropska komisija opozarja, da je v Sloveniji delo preobremenjeno z dajatvami, kar pomeni, da smo manj konkurenčni, predvsem pa veliko sposobnih in izobraženih ljudi odhaja v tujino, saj v Sloveniji za svoje delo dobijo precej manj, kot bi ob enakih pogojih dobili v tujini.
Približno 8.000 visoko izobraženih, visoko kvalificiranih mladih gre vsako leto v druge države. To pomeni, da je zanje Slovenija neperspektivna oz. da najdejo boljše pogoje za delo in življenje v tujini. To je za državo slabo.
Bruto plača delavca v Sloveniji je med najbolj obremenjenimi, kar posledično pomeni, da delavec v Sloveniji glede na enak bruto dohodek prejme najnižji neto prihodek. Razlike med dohodki so pri prvih treh analiziranih bruto letnih prejemkih, tj. 15.000,00 €, 20.000,00 € in 50.000 €, manjše, saj razlika med najvišjim in najnižjim neto izplačilom znaša okoli 16 % bruto plače. Večje razlike se pojavijo pri višjih letno bruto dohodkih, 100.000,00 € ter 250.000,00 €, kjer je razlika med najvišjim in najnižjim netom kar 23 oz. 31 odstotnih točk.
Iz primerjalnih analiz je razvidno, da delavec v Sloveniji ne glede na višino letnega bruto dohodka prejme v odstotkih najnižji neto prejemek, pri čemer je ta razlika najbolj občutna pri višjih bruto dohodkih. To je posledica zlasti visoke stopnje plačila prispevkov za socialno varnost s strani delavca, nizko postavljenih dohodninskih razredov ter relativno visokih dohodninskih stopenj. V državah, kjer poznajo sistem socialne kapice, delavec kljub progresivni obdavčitvi lahko prejme višji neto tudi pri višjem bruto prihodku. V SDS smo želeli uveljaviti spremembe in socialno kapico, a v tej sestavi DZ to ni bilo možno, vseeno pa z Zakonom o dohodnini uveljavljamo postopni dvig splošne olajšave.
Plače v Sloveniji so nadpovprečno obdavčene, sploh glede na primerljive države, s katerimi konkuriramo. Ker so nižje plače sorazmerno manj obdavčene, je Slovenija bolj privlačna za proizvodna in delovna mesta, ki ne prinašajo dodane vrednosti. Višje plače, ki jih prejemajo višje kvalificirani kadri so bolj obdavčene, zato Slovenija ni zanimiva za visokotehnološka podjetja. Če je delavec na minimalni neto plači, je strošek delodajalca dobrih 1.100,00 €. Če pa želi nekega inženirja ali inovatorja plačati s trikratnikom povprečne neto plače, bo za nakazilo 3.315,00 € na njegov račun, moral odšteti skoraj 7.000,00 €.
Izobraženi mladi zaradi tega odhajajo iz Slovenije in zaradi tega se v večini programov političnih strank iz leta v leto ponavlja obljuba, da bomo razbremenili delo. V času prve vlade Janeza Janše smo ukinili davek na izplačane plače, a to je bil le prvi korak. Od takrat na razbremenitvi plač nismo naredili veliko, pravzaprav nič. Sedanja Vlada RS pa je pripravila predlog Zakona o dohodnini, ki razbremenjuje plače oz. povišuje splošno olajšavo. Ves postopek v DZ RS je stekel in zaklon bi moral biti sprejet že lansko leto. Ker sta na tisti seji, zaradi bolezni, manjkala dva člana koalicije, smo v koaliciji predlagali, da o zakonu glasujemo na eni od naslednjih sej.
Levica, ki je zakonu nasprotovala, je napovedala referendum o zakonu. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da se strinjamo z referendumom, a naj bo ta istočasno z volitvami, 24. aprila 2022. Seveda bi to pomenilo veliko težavo za Levico in druge stranke KUL-a, tako da so to namero opustili.
Izredna seja, na kateri je državni zbor s 45 glasovi ZA in 40 PROTI potrdil Zakon o dohodnini, je bila v petek, 11. marca 2022. Ta prek postopnega dviga splošne olajšave prinaša višje plače za zaposlene. Proti zakonu so glasovali poslanke in poslanci SAM, SD, LMŠ, Levice in Robert Polnar iz stranke Desus. Zakon je bil sicer sprejet pozno, a bodo zakonske rešitve veljale že za to davčno leto, kar pomeni, da bodo vsi prejeli višje plače že letos. V SDS smo pripravili tudi aplikacijo dohodnina.si, kjer si lahko vsak izračuna za koliko se mu bo povišala plača. NSi je zbirala podpise v podporo zakonu. Želeli smo, da ljudje zvedo, da bomo končno naredili nekaj na dohodninski lestvici, da zaposlenim ostane več in si država vzame manj.
Člani stranke LMŠ so v svoj program pred kratkim zapisali, da bodo razbremenili plače, nato pa glasovali proti zakonu, ki to prinaša. Eno govorijo in pišejo, drugo delajo.
Zakon prinaša tudi nižjo stopnjo dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter krajši čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena.
Prinaša tudi davčno razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, uvaja seniorsko olajšavo ter ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost. Nižji davek od najemnin je pomemben zato, da ne bodo ostala stanovanja prazna, ampak jih bodo oddajali in ne bo takega pomanjkanja na trgu nepremičnin.
Dober mesec pred volitvami se zdi prav neverjetno, da nekdo glasuje proti višjim plačam. To kaže na to, da so nekateri popolnoma izgubili kompas in samo zato, ker dobre rešitve prinaša vlada Janeza Janše, glasujejo proti. Sindikati zahtevajo višje plače, a so istočasno proti zakonu, ki le te prinaša. Razumi kdor more. To je očitno slovenska realnost.
So politične stranke, ki delajo za ljudi in druge, ki veliko govorijo in obljubljajo, potem pa od tega ni nič. Dovolj je, da primerjate delo vlade Mira Cerarja ali Marjana Šarca z vlado Janeza Janše in odločitev 24. aprila ne bo težka.
Ekskluzivno za Portal Osrednje Slovenije piše Alenka Jeraj
