Po informacijah, ki krožijo v političnem zakulisju, naj bi med projekte, predstavljene kot del obrambnih vlaganj, vključili tudi anekse za prenove cestne infrastrukture, železniških postaj in drugih prometnih povezav v skupni vrednosti okoli 330 milijonov evrov. Kritiki vladi očitajo, da je želela s takšno računovodsko akrobacijo umetno povečati delež obrambnih izdatkov ter pokazati večjo usklajenost z zavezami do Nata. Toda po navedbah virov naj zveza NATO nad takšnim pristopom ne bi bila navdušena, saj nismo v času rimskega cestarstva, ko so se ceste gradile zaradi vojaške zmogljivosti…
V opoziciji so ostri. Opozarjajo, da gre za poskus “prodajanja megle” mednarodnim partnerjem in domači javnosti. “Če pod obrambne stroške šteješ prenove cest in železniških postaj, potem lahko jutri med vojaške investicije prišteješ še krožišča in pločnike,” se glasi eden od komentarjev iz političnih vrst.
Pod pretvezo obrambnih izdatkov so hoteli zvezi Nato “prodati” anekse za prenovo (avto)cest in železniških postaj v višini 330 mio €…⬇️https://t.co/6wBBzYS4ND
— Monika Gregorcic (@mgregorcic) May 12, 2026
Dogajanje prihaja v zelo neugodnem trenutku za vlado, ki se je že znašla pod kritikami zaradi domnevno sporne predstavitve prenovljenih prostorov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer naj bi bili nekateri prostori pripravljeni predvsem za medijski dogodek ob obisku premierja. Zdaj se pojavljajo nova vprašanja: ali vlada zgolj olepšuje številke in ustvarja vtis uspešnosti, medtem ko realnost ostaja precej manj bleščeča?
Na drugi strani vladni predstavniki poudarjajo, da so prometna infrastruktura, logistične povezave in železniška omrežja pomemben del nacionalne varnosti ter da imajo lahko tudi strateški obrambni pomen. Prav zato naj bi bila vključitev določenih projektov povsem legitimna.
A politična škoda je očitno že narejena. Kritiki opozarjajo, da je Slovenija pred mednarodnimi partnerji izpadla neresno, vprašanje pa je, ali bo afera še dodatno zamajala zaupanje v vlado Roberta Goloba.
