“Jutro začnem tako, da se umirim z meditacijo in stopim v dan pripravljen. Poskušam stvari mirno speljati skozi dan. Potem si vzamem čas zase. Se izobražujem, opravim, kar je pač treba opraviti, potem nekaj časa preživim s partnerko Mojco, ob 15. uri je čas, da greva po otroke. In takrat izklopim gsm. Sicer mi ves čas brni v rokah, to je kradljivec pozornosti, fokus gre nanj. Ali pa internet. Proti temu se moram zelo boriti, ker roka avtomatsko začne klikati. In zalotim se, namesto da nekaj gledam eno minuto, mine cela ura, ne da bi se tega zavedal. Kaj vse bi lahko v tem času naredil! Tudi ko gledam v otroštvo in ves čas, ki sem ga preživel z igricami. (Največ sem igral košarko.) No, nekaj pozitivnega je bilo edino to, da sem se naučil angleščine toliko, da zdaj nimam nobenih problemov s tem, ampak ta čas bi lahko izkoristil za marsikaj bolj kreativnega.”
Klemen Slatkonja, igralec in pevec
Vir: Sobotna priloga Dela, 29. 12. 2018, str. 27
