Kar tri četrtine v Evropi pridelane hrane je odvisno od opraševanja, ki ga opravijo čebele. Evropski poslanci zato zahtevajo boljšo zaščito teh žuželk in ukrepe proti lažnemu medu. Okoljske storitve, ki jih evropskemu kmetijstvu z opraševanjem nudijo čebele, so vredne 14,2 milijarde evrov letno.
V zadnjih nekaj letih čebelarji vse bolj glasno opozarjajo, da se število čebel in čebeljih družin v Evropi zmanjšuje. Med vzroke prištevajo obsežno uporabo za čebele smrtonosnih pesticidov, viruse in zajedavce ter invazivne tuje vrste kot Varroa destructor in azijski sršen.
Odbor za kmetijstvo pri Evropskem parlamentu se je 23. januarja odzval s sprejetjem poročila madžarskega poslanca Norberta Erdosa (ELS) o zaščiti čebel. Ta v njem predlaga povečanje sredstev za državne programe čebelarstva, boljši nadzor nad pesticidi, ki škodijo čebelam, in ukrepe za varovanje različnih čebeljih vrst.
250.000 medu na leto
V okviru Evropske unije je 600.000 čebelarjev, ki skrbijo za 17 milijonov čebeljih družin. Vsako leto proizvedejo okoli 250.000 ton medu. EU je tako za Kitajsko največja proizvajalka 
medu na svetu. Največ medu v EU proizvedejo v Romuniji, Španiji in na Madžarskem. Kakovost medu določa direktiva o medu, ki med definira kot naravno sladko snov in definira kriterije, ki jim mora med v EU zadostiti. EU sicer za zadovoljitev domačega povpraševanja med tudi uvaža, predvsem iz Kitajske.
Ukrepi proti ponaredkom
Na trgovinskih policah po EU je mnogo medu, ki ne ustreza standardom. Kar 20 odstotkov vzorcev uvoženega medu, ki so jih preverile oblasti držav članic, ni ustrezalo evropskim standardom. Trgovci tako prodajajo med, ki mu je bil dodan sladkorni sirup, ali pa evropski med visoke kakovosti mešajo s slabšim uvoženim medom.
Ker je slabši med cenejši, mu evropski čebelarji s svojim ne morejo konkurirati. Zato Evropski poslanci zahtevajo izboljšave v postopkih preverjanja kakovosti medu in strožje kazni za ponarejevalce. Zavzeli so se tudi za boljše označevanje izdelkov iz medu, tako da bi lahko potrošniki vedeli, od kod prihaja med.
Čebele in med v Sloveniji
Čebelarska zveza Slovenije vodi več projektov, katerih namen je izpostaviti vlogo čebel v ekosistemu in opozoriti na blagodejne učinke uživanja medu za zdravje. Sem spadajo evropski medeni zajtrk, čebelarski krožki in sajenje medovitih rastlin.
Leta 2014 je zveza dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel in bila lani tudi uspešna. 20. maj je tako svetovni dan čebel.
J.S.
Podčrtano
