Jože Karlovšek, rojen leta 1900 v Šmarjeti pri Novem mestu, je bil slovenski stavbenik, izumitelj ter neutrudni raziskovalec in zbiralec slovenske stavbne dediščine in umetnostne obrti.
Izdal je več knjig o slovenski hiši in slovenskem ornamentu. Še danes velja, da je bil edini, ki je sistematično zbiral slovenske ornamente ter jih zapisoval in prerisoval. To je njegovo izjemno poslanstvo, da je vse ornamente, ki jih je našel, skrbno zabeležil in tudi raziskoval, kakšno je njihovo poreklo. Ti ornamenti so zdaj odtisnjeni na nekaterih izdelkih, ki so zdaj na prodaj tudi v muzejski trgovini Slamnikarskega muzeja v Domžalah.
»Ornament se je skozi zgodovino našega naroda seveda spreminjal,« pove danes Karlovškova vnukinja Katarina. »Karlovšek lepo govori o tem, kako je nastajal slovenski ornament. Pravzaprav je ornament lep oris zgodovinskih sprememb, ki so se dogajale v slovenskem narodu. Prav to ornament lepo izraža.«
Katarina Karlovšek svojega dedka ni poznala, saj je umrl 12 let pred njenim rojstvom. Zanima nas, kako ga je kljub temu spoznavala. »Njegovo delo ali njegovo življenjsko pot je najbolj zaznamovala izredna delavnost,« meni Katarina. »Moj oče Matjaž Karlovšek rad pove, da se spominja očeta Jožeta, kako je dneve in noči presedel v svojem kabinetu in delal.
V času svojega življenja je vzljubil vse, kar je bilo slovenskega.
To so med drugim ornamenti, tipične slovenske hiše in detajli stavbne dediščine. Že takrat je začutil neko ljubezen do vsega, kar je bilo tipično za slovenski narod. Verjamem, da mu takrat ni bilo lahko, ker te zadeve niso bile tako cenjene, kot so danes. Ko se dnevno spopadamo s spremembami v družbi, ko smo soočeni s prihodom drugih narodov na naše ozemlje, to čedalje bolj cenimo in imamo do tega prav ljubezniv odnos. To je zares neverjetno, da je Jože Karlovšek že takrat čutil tako željo, da vse to, kar zaznamuje naš narod skozi našo kulturno dediščino, popiše, zapiše in to pusti potem nam, ki smo potem prišli za njim.«
Del tega je verjetno tudi prenos Karlovškovih ornamentov na izdelke, ki imajo uporabno vrednost. »To je bila dolgoletna želja vseh družinskih članov, da ornamenti, ki so sicer zbrani v knjigah in so bili prikazani na številnih razstavah, pridejo med ljudi z določenimi predmeti, ki imajo neko praktično vrednost. S skupnimi močmi smo v naši družini začeli z
delom, da smo te ornamente začeli prenašati na predmete, ki so zdaj že v prodaji. Dnevno nas navdušuje, kako ti ornamenti zdaj potujejo po vsem svetu. Zdaj jih s temi predmeti občudujejo v celo v Avstraliji in Kanadi, kupujejo pa jih kot spominek iz Slovenije. Delo Jožeta Karlovška dobiva neko novo poglavje, saj gre ta ornament zdaj po svetu. Ko ga pogledaš, ti v duši zaigra iskreno veselje.«
Ko pomislimo na ornament, se nam v zavesti največkrat prikaže stiliziran gorenjski nagelj, bogastvo ornamentov Jožeta Karlovška pa je neizmerno in raznoliko. »Pri preučevanju ornamentov sem seveda najprej opazila prav gorenjski nagelj,« pravi Katarina. »Pojem slovenskega ornamenta pa je namreč veliko več kot samo gorenjski nagelj. Bogastvo ornamentov je v neizmernih inačicah, linijah, oblikah in barvah.«
Med paleto izdelkov so najprej pomisli na lepo pisanje. Zanimivo je, da je nalivno pero s Karlovškovim ornamentom izdelano v Sloveniji, drugi izdelek pa je pisalo s posebnim kvalitetnim gel vložkom za lepo pisavo. »S tem tudi nekako spodbujamo ljudi, da spet pišejo na roke,« poudarja Katarina. »To počne čedalje več ljudi. Ornament smo prenesli na zvezek s posebnim papirjem za pisanje z nalivnim peresom, nato še na dnevnik branja z opisom Jožeta Karlovška in mislimi Antona Martina Slomška, ki ga je izdala celjska Mohorjeva družba.
Na voljo je tudi etui za vizitke. Omenila bi še emajlirane lončke, ki so jih z ornamentom Jožeta Karlovška izdelali v Emo Celje. Primerni so kot darilo ali za praktično uporabo v domači kuhinji.
V zadnjem obdobju so se že uveljavljenim izdelkom pridružili še novi, in sicer kozarci iz Steklarne Hrastnik ter uhani, verižica z medaljonom in manšetni gumbi.«
Velika vrednost tega dela je, da vse skupaj razvijajo člani družine Karlovšek. »Vse to nas zelo povezuje. Hkrati smo vsi začutili, ker je to naša obveza, da poskrbimo, da ti ornamenti ne gredo v pozabo. Pomembno se mi zdi, da gredo med ljudi, ker jih je prav zaradi tega Jože Karlovšek tako strastno zbiral in preučeval. Zagotovo bi bil zelo ponosen, da imamo ob vseh sodobnih tehnologijah možnost razpršiti te izdelke z njegovimi ornamenti po vsem svetu. Vse to kaže, da je bil dedek Jože izreden jasnovidec, ki pa morda v svojem času ni dobil ustreznega priznanja za svoje delo. Želimo si, da bi izbor izdelkov z ornamenti Jožeta Karlovška pridno širili, ob dejstvu, da morajo biti vsi izdelki napravljeni v Sloveniji. Dolgoročna želja pa je, da bi Karlovšek v Ljubljani dobil manjši muzej s prodajno galerijo.
Prav tako si želimo, da bi fasado ene od ljubljanskih hiš v mestnem središču krasili njegovi ornamenti, da bi tudi turisti, ki prihajajo v Ljubljano, imeli možnost občudovati te ornamente. Prav to si želijo številni tuji turisti, to je občudovati del naše dediščine, tako, kar z ulice,« je sklenila Katarina Karlovšek.
Besedilo in foto: Primož Hieng
