Vrh Svetih Treh Kraljev, pogosto zapisano okrajšano kot Vrh Sv. Treh Kraljev, je naselje v občini Logatec.
Prvič je omenjeno v urbarju freisinške škofije v Škofji Loki za leto 1501. Takrat je skupaj s še nekaj naselji spadal v hlevnovrško župnijo. Vrh se je tedaj imenoval Stanimirjev Hrib. Verjetno so se prvi prebivalci priselili s Koroške. Sedež samostojne župnije je postal leta 1875, redna šola je začela z delom leta 1894. V vasi se je rodil podobar in slikar Jernej Jereb. Pred drugo svetovno vojno so gradili Rupnikovo linijo, med gradnjo utrdbe so našli naravno jamo. Med letoma 1952 in 1992 se je kraj imenoval Vrh nad Rovtami.
Med božičnimi prazniki ima posebno mesto 6. januar, ki nosi v cerkvenem koledarju dve imeni. Uradno mu pravimo praznik Gospodovega razglašenja ali grško epifanija, kar pomeni razodetje, prikazanje.
Drugo ime za praznik je sveti trije kralji. Ljudje so namreč hoteli vedeti, kdo so bili ti modri, koliko jih je bilo in kakšna so bila njihova imena. Postali so zavetniki popotnikov in romarjev. Priporočali so se jim za srečno smrt in ozdravljenja od božjasti.
Župnijska cerkev sv. Treh kraljev Fotografije: Primož Hieng
Na Kranjskem je bila v 17. in 18. stoletju posebno sloveča božja pot Sveti Trije Kralji na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi. Vrh je raztresena hribovska vas, tako da na vzvišenem hribu, visokem 884 metrov, samevata le cerkev s pokopališčem in župnišče. Nekoliko nižje so naokrog raztresene posamezne domačije. Nekoč je bilo tu vse bolj živahno, posebno ob romarskih shodih. Pravijo, da so sem radi prihajali prosit za zdravje in za blagoslov pri živini.
Cerkev na Vrhu je prvič omenjena že leta 1560.
Cerkev svetih Treh kraljev na Vrhu je prvič omenjena že leta 1560. To je bila gotska cerkvica, verjetno nič večja kakor ona pri Materi božji v Smrečju (tudi to so v 18. stoletju večali). Romarji, ki so prihajali k Mariji v Smrečje ali k Trem Kraljem, so obiskali obe. Sloves in razmah božje poti na Vrhu se je začel v dobi nemirne reformacije, ko so v zmedi nove vere, ki so jo oznanjali nekateri duhovniki, preprosti verni ljudje iskali gotovosti v pobožnostih. Ker je bilo romarjev vedno več, so se v drugi polovici 17. stoletja odločili za večjo cerkev. Sedanja stavba je bila postavljena leta 1698. To je razmeroma dolga in ozka ladja s prezbiterijem, ki je po zadnji obnovi v letu 1996 zopet zaživela v svoji prvotni lepoti.
Sveta družina nad vhodnimi vrati hiše
Notranjščina z oltarji je baročna. Izročilo pravi, da so razkošne kamnite oltarje, ki jih krasijo leseni kipi, prinesli po razpustitvi kartuzije v Bistri. Nastanek glavnega oltarja postavljajo v leto 1700. V preteklosti sta bila stranska oltarja posvečena sv. Jožefu in Mariji Pomočnici, a so v hudih letih druge svetovne vojne vanju postavili Srce Jezusovo in Marijino. Pravijo, da je to škodovalo romanjem, saj so ljudje sem radi prišli tudi zaradi Marije Pomočnice. Ker ni bilo več njene podobe, so prenehali. Iz prvotne cerkve se je ohranil gotski Marijin kip, ki ga zdaj hrani Narodna galerija.
