Zaključuje se mandat Evropskega parlamenta in na pragu smo novih evropskih volitev. V aktualnem sklicu je imela Slovenska demokratska stranka največje število poslancev, skupno tri od osmih, kolikor je tudi rezerviranih sedežev za Slovenijo v Evropskem parlamentu.
Ker je konec mandata in je čas za obračune, smo zabeležili majhen del njihovega bogatega petletnega mandata. Vsi trije dosedanji evroposlanci, Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, pa se na letošnjih volitvah tudi potegujejo za nov mandat.
Sicer pa SDS letos nastopa na volitvah skupaj s Slovensko ljudsko stranko, zato sta na listi tudi Franc Bogovič in Franc Kangler, sledijo pa Alenka Forte, Davorin Kopše in Alja Domjan.
Milan Zver: V Evropskem parlamentu za dobro Slovenk in Slovencev
Kot največji uspeh preteklega mandata dr. Milan Zver izpostavlja, da je po večletnem postopku uspel s poimenovanjem konferenčne dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku in s tem očeta slovenske državnosti postavil ob bok drugim evropskim velikanom.
Ponosen je tudi na novi evropski program, Erasmus+, ki omogoča študij v tujini, izboljšuje možnosti za zaposlitev in tako koristi evropskemu in seveda slovenskemu gospodarstvu. 
Naša mladina se tako po študiju v domovino vrne z več izkušnjami in več znanja. Poročilo o programu prinaša izjemno povečanje sredstev za evropsko in slovensko mladino, izobraževanje in šport: iz 15 na 45 milijard evrov, kar ustreza trem slovenskim letnim proračunom. V desetih letih so iz Erasmusa slovenski vrtci prejeli več kot 900.000 eurov, osnovne šole več kot 7 milijonov eurov, srednje šole več kot 22 milijonov eurov, univerze več kot 53 milijonov eurov in ljudske univerze več kot 4 milijone eurov. Erasmus+tako ni le zgodba o uspehu za mlade, temveč postaja zgodba o uspehu za vse generacije, socialne in ekonomske skupine.
»Evropa ima v zadnjem času veliko težav tudi glede varnosti, zato sem oblikoval ukrepe za boj proti terorizmu in predlagal številne rešitve glede preprečevanja financiranja terorizma (npr. prepoved netransparentnega financiranja gradnje mošej), glede izmenjave varnostnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja za namene terorizma,« pravi Milan Zver.
V naslednjem mandatu bi si Milan Zver želel nadaljevati delo na področju mladih, izziv pa mu predstavljajo tudi zunanjepolitična in varnostna vprašanja. Napoveduje, da bo zagotovo ena od njegovih prvih pobud odprava pribitkov na klice iz ene države članice v drugo, s čimer bi okrepili evropski digitalni trg in tudi spodbudili gospodarstvo.
Romana Tomc: O pranju denarja v NLB tudi v Evropskem parlamentu
Romana Tomc se je posebej intenzivno ukvarjala s socialnimi temami in zaposlovanjem mladih. Ob tem tudi z vse bolj pomembnimi izzivi staranja prebivalstva in vprašanjem pokojnin, preprečevanjem davčnih utaj in ukrepi za spodbujanje družinskega življenja. Odmevna je bila njena akcija, s katero je Evropsko komisijo opozorila na diskriminatorno 
avstrijsko zakonodajo, zaradi katere je bilo oškodovanih 10.000 slovenskih otrok. Ocenjevala je največji evropski program za zaposlovanje mladih. Zaradi njene ocene se bodo aktivnosti nadaljevale tudi v naslednjih letih. V njeni pisarni je priložnost za plačano pripravništvo dobilo 40 mladih. Med pomembne dosežke šteje tudi razpravo o pranju denarja v NLB, ki je bila v Evropskem parlamentu organizirana na njeno pobudo in je doživela široko odmevnost.
Patricija Šulin: Za prožnejše evropske finance
Evropskim sredstvom je Patricija Šulin posvetila posebno pozornost. Najprej da jih je dovolj za raziskave, inovacije, izobraževanje, zaposlovanje mladih, kohezijo in varnost, na ključnih področjih za našo prihodnost. Potem za to, da njihova uporaba ne bo administrativna mora in da bodo skrbno porabljena. In končno za prožnejše evropske finance, da se bo Unija 
hitreje odzvala v krizah, kot sta bili migrantska in teroristična. Sooblikovala je Evropski socialni sklad +, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in omogočila, da je bilo Sloveniji že konec 2014 odobrenih 18,4 milijona evrov za odpravo škode zaradi žleda. Uspešno je opozarjala na pomanjkljivosti in nespoštovanje evropskih zakonov, kot je neuporaba slovenskega jezika v čezmejni izmenjavi informacij o cestnih prekrških ali razlike v kakovosti izdelkov med zahodno in vzhodno Evropo.
O. U.
