Minulo nedeljo so se točno ob 10. uri odprla vrata velike dvorane v ljubljanskem Grand hotelu Union v središču mesta, pred vrati pa dolga kolona ljudi, prvih obiskovalcev letošnjega SILA-IWCL bazarja. Tako se od leta 2016 še s tujo kratico imenuje srečanje sodelujočih držav, ki imajo pri nas svoja predstavništva, konzulate in veleposlaništva.

Bazar, ki so ga letos že četrtič pripravili v dvorani hotela Union in sosednjih prostorih, prej pa je gostoval na Gospodarskem razstavišču, je ponudil najznačilnejše izdelke držav. Letos jih je bilo skoraj 40, ki so s tipičnimi dobrotami in pijačami, pletenimi izdelki, značilnimi spominki, športnimi izdelki in z drugim blagom napolnili svoje stojnice. S svojo pisanostjo so kar vabile k nakupom, mnogo stvari pa so obiskovalci kupili za bližnje praznike.

Belokranjski par na slovenski stojnici

Letošnji Sila bazar je bil že 26. po vrsti. Pripravilo ga je Slovensko mednarodno združenje žensk. Nekaj je res: Slovenci smo znani po svoji dobrodelnosti, kar se je pokazalo tudi s tem, da so radi nekaj denarja namenili za nakupe na številnih stojnicah.

»Dobrodelni bazar SILA-IWCL je v slovenski družbi že dobro znana prireditev, uveljavljena kot eden izmed največjih dobrodelnih dogodkov pri nas,« so povedale organizatorke.

»Več kot tisoč obiskovalcev vsako leto prepozna dobrodelni namen in z nakupom unikatnih izdelkov z vseh celin podpre prizadevanje, da pomagajo pomoči najbolj potrebnim.«

Predstavniki Nemčije

Slovensko mednarodno združenje žensk SILA-IWCL je bilo ustanovljeno 9. novembra 1993. Ko je v začetku 90. let prejšnjega stoletja Slovenija postala tudi mednarodno priznana država, so številne države začele odpirati diplomatska predstavništva v Ljubljani. Hkrati so prihajali v Slovenijo prvi gospodarski predstavniki, ki so delovali samostojno ali v povezavi z našimi podjetji, s tem pa so se pri nas naselili tudi člani njihovih družin.

Brazilski temperament na Sila bazarju Fotografije: Primož Hieng

Kot drugod po svetu se je tudi pri nas pojavila potreba po ustanovitvi društva, ki bi vključevalo žene tujih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov. S pomočjo nekaj Slovenk je bilo ustanovljeno društvo Sila. Namen društva je srečevanje in spoznavanje Slovenije in njene kulture, izmenjavanje izkušenj, sklepanje prijateljstev, organiziranje raznih akcij, od dobrodelnih do kulturnih in športnih.

Mandarine, limone in pomaranče s Cipra

Prvi dobrodelni bazar so organizirale leto pozneje, ko je na njem sodelovalo 12 držav. Danes društvo združuje že okoli 200 žensk iz 46 držav, ki poleg tradicionalnega bazarja vsako leto priredijo tudi mednarodni ples Sila gala, ki ima prav tako dobrodelno noto. Na dosedanjih bazarjih je društvo zbralo že približno 1,5 milijona evrov, s katerimi je pomagalo več kot 150 organizacijam in posameznikom po Sloveniji.

Galina Zamjatina (levo) in Julija Mesarič, predstavnici Ruske federacije

Med udeleženkami Sila bazarja je tudi Ruska federacija. Na njihovi stojnici smo se pogovarjali z Galino Zamjatino, ki je začasna odpravnica poslov te države v Sloveniji: »Sila bazar je za vsa veleposlaništva izredno pomemben dogodek, ne le za našega. Seveda tudi mi z veseljem sodelujemo, da predstavimo del ponudbe in našo poznano kulinariko, poleg tega pa značilne narodne noše. Vsaka država, ki sodeluje na Sila bazarju, se izjemno potrudi, da predstavi svoje znamenitosti, veseli pa me, da na stojnicah najdemo vsako leto kaj novega. Veseli smo, da je udeležba obiskovalcev zares velika, izjemen čar pa daje celotnemu dogodku tudi prednovoletno vzdušje, ki se je z včerajšnjo nedeljo lahko rečemo tudi začelo.«

Sila bazarja sta se udeležila tudi mlada športnika, ki imata sladkorno bolezen, 17-letna Zala Istenič in 20-letni Aljaž Bratkovič. Zala je povedala, da že 13 let trenira atletiko, pred tremi leti pa je izvedela, da ima sladkorno bolezen: »Sprva me je to zelo prizadelo. Tudi starši niso vedeli, kako bo naprej z mojim športnim udejstvovanjem. Vprašanje, ki nam ni dalo miru in je vztrajno viselo nad vsemi, je bilo, ali bom sploh še lahko normalno živela, trenirala in tekmovala. Kljub pritrjevanju zdravnice, dietetičarke in sester smo ostajali skeptični. Že na prvem tekmovanju, ki je potekalo v Ljubljani, sem pokazala, da sem v odlični formi in da mi tudi sladkorna bolezen ne more priti do živega.«

Podobno je razmišljal tudi Aljaž Bratkovič: »Pri sedmih letih sem zbolel za sladkorno boleznijo. Vedno sem se ukvarjal z veliko športi, dandanes treniram kolesarjenje in ne dovolim sladkorni bolezni, da bi me odvrnila od tega, kar rad počnem. Treningi so kar naporni, vendar sem hvaležen zdravnikom in dejstvu, da danes obstaja zares dobra podpora pri sladkorni bolezni, in se tako vsemu navkljub lahko ukvarjam s športom.«

Društvo Sila bo z letošnjim izkupičkom podprlo dobrodelne organizacije s poudarkom na projektih za otroke, njihovo zdravje in blaginjo. Podprli bodo nakup medicinskega aparata, ki pomaga pri diagnosticiranju neonatalne osteopenije pri novorojenčkih, znanstveno raziskavo na področju sladkorne bolezni pri otrocih, projekt Botrstvo, kjer bodo podprli pet otrok iz socialno šibkih družin, projekt Sladkorčki in njihovo delavnico na temo življenja z diabetesom ter Slovensko društvo za celiakijo in njihov projekt predaje teoretičnega in praktičnega znanja šolam in otrokom s tovrstno diagnozo.

Turška kulinarika

Ob omenjenih projektih in društvih bodo zbrana sredstva namenili tudi Kliničnemu oddelku za neonatologijo in Kliničnemu oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana.

Primož Hieng