S postopnim začetkom turistične sezone, ki vrhunec sicer doseže šele julija in avgusta, se predvsem v večjih turističnih središčih in mestih začne pojavljati tudi žeparstvo in druge, s priložnostmi povezane tatvine.
Stanje na tem področju še zdaleč ni problematično, Slovenija ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim obiskom turistov v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem, aktualna tudi ta kazniva dejanja.
Gorenjska je samo julija in avgusta lani beležila skoraj milijon prenočitev turistov, enaka je zasedenost z nočitvami turistov v primorsko-notranjski in obalno-kraški regiji, medtem ko ima osrednjeslovenska regija okoli pol milijona prenočitev. Najbolj turistično obremenjeni kraji po teh regijah so Piran z okoli 550.000 prenočitvami, Ljubljana jih ima okoli 425.000, Bled pa približno 280.000. (Vir SURS)
Za žeparjenje so najbolj kritična mesta, kjer se zadržujejo večje skupine turistov oziroma kjer je gneča, in čas, ko si ti ogledujejo znamenitosti, se fotografirajo, pa tudi trgovine, gostinski lokali itn. Po krajih so to Ljubljana, Postojnska jama, Bled in druga večja turistična in obalna mesta.
V preteklosti so te oblike kaznivih dejanj izvrševali posamezniki. Žeparili so predvsem v gneči na vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah. Danes pa se ta kazniva dejanja večinoma izvršujejo v skupinah, organizirano in z razdeljenimi vlogami storilcev. Običajno sodelujejo dva do trije storilci. Lahko jih je tudi več. Eden opazuje, drugi prekrije napaden predmet (npr. nahrbtnik), tretji izvrši tatvino, četrti pa takoj prevzame
odtujene predmete. Predvsem so to denarnice, aktualen pa je denar, največkrat euri in dolarji. Manj pogosto so odtujijo tudi druge valute, ker jih je za unovčenje potrebno menjati.
Žeparsko tatvino lahko izvrši tudi že en sam storilec in ni nujno, da jih je več.
Ko storilci iz denarnice izmaknejo gotovino, denarnico običajno odvržejo, bodisi v reko bodisi koš ali grmovje. Precej je namreč primerov, ko se ti predmeti po tatvini najdejo in v njej manjka samo denar.
Storilci pri žeparjenju delujejo zelo neopazno in neslišno, zato žrtev pogosto sploh ne ve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in velikokrat mislijo, da so predmet nekje izgubili. Žrtev kontakta storilca dejansko ne zazna. Zato lahko prihaja tudi do primerov, ko dejanja niso prijavljena policiji.
V zaznanih primerih so bile v teh kaznivih dejanjih kot storilke identificirane predvsem ženske, ki so se pomešale v skupine turistov pri ogledu turističnih znamenitosti, v trgovinah ali gostinskih lokalih.
Aktualne so lokacije na prostem in v notranjih prostorih, ki so javno dostopne in omogočajo hiter pobeg ter določeno mero prikritega delovanja.
Dinamika izvršitve kaznivega dejanja poteka po sistemu:
– Žeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča.
– Izkoriščajo efekt presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
– Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
– Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
– Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr. dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne ter izvršijo tatvino.
– Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo »nežno« sežejo vanje.
– Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih stvari. Žrtev kontakta storilca ne zazna.
– Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.
Sporočilu sta priložena dva posnetka videa, ki nazorno prikazujeta žeparske veščine dveh različnih storilk.
V enem videu gre za storilko, ki se skupini tujih turistov približa v gostinskem lokalu. Ko si izbere žrtev, nad opasno torbico razgrne letak in z njim ogovri skupino, vmes pa ji neopazno odtuji denarnico. Potem se od skupine nekoliko oddalji.
V drugem posnetem dejanju so žeparile štiri ženske. Žrtvi sta se približali od zadaj, ena od njiju je zakrila nahrbtnik in segla vanj, druge pa so jo zakrivala in se vrivale, da so ustvarile občutek gneče. Po dejanju sta se od skupine ločili. Na obeh posnetkih je razvidno, da žrtve niso zaznale tatvine.
Nobena od teh storilk (še) ni bila izsledena in prepoznana. Če jih kdo prepozna ali ima informacije, ki bi lahko pripomogle k njihovi prepoznavi, naj podatke prosimo sporoči policiji na interventno številko 113 ali anonimni telefon 080 1200.
V splošnem so pri izvršenih žeparskih tatvinah na prostem žrtve v veliki večini predvsem tuji turisti, na avtobusih pa predvsem slovenski državljani in pretežno starejše osebe.
Storilci so največkrat tujci, predvsem Romuni in Bolgari ter državljani iz bivših jugoslovanskih republik.
Slovenija ima v okviru Europola stalen dostop do vseh informacij in analiz za tovrstno problematiko, ki kažejo, da tuji storilci v Slovenijo in druge evropske države prihajajo izključno z namenom izvrševanja žepnih tatvin. Po nekaj dneh ali lahko celo še isti dan se te skupine premaknejo v drugo državo in tam nadaljujejo z izvrševanjem tovrstnih tatvin.
V primeru pojava žeparskih tatvin na Bledu so policisti največkrat obravnavali državljane Hrvaške z bivališčem na območju Italije. V policijskih postopkih so bile identificirane tudi potencialne storilke, ki so potovale iz Madžarske preko Avstrije v Slovenijo in nato naprej v Italijo. Uporabljali so različna prevozna sredstva, od osebnih vozil, do javnih prevoznih sredstev oziroma vlaka in avtobusa. Po izvršenih tatvinah so storilci območje zapustili.
V ravnanjih, ki jih je kot kazniva dejanja obravnavala policija in v ugotavljanju identitete oseb z lastno dejavnostjo in z razlogom vzbujanja suma izvrševanja kaznivega dejanja zaradi obnašanja, ravnanja ali zadrževanja na določenem kraju ali ob določenem času, je bilo lani obravnavanih okoli 25 oseb. Mnoge med njimi so se po identifikacijah odstranile od skupin, v katerih so bile prepoznane kot sumljive in območje zapustile.
Tovrstne tatvine je mogoče preprečiti že z določenimi samozaščitnimi ukrepi, med njimi gre za:
– ustrezno pozornost na svojo lastnino,
– denar naj se nosi v notranjih žepih ali v denarnicah okolici vrati in pod oblačili,
– pri prenosu več denarja, naj bo ta shranjen na več različnih mestih (npr. del v denarnici, del v žepu itd.)
– v nahrbtnikih naj ne bo vrednih stvari, pri gibanju v skupini pa naj se zaprt nosi spredaj,
– bančne kartice in PIN številke naj ne bodo shranjene skupaj,
– opasne torbice naj bodo ves čas pod nazorom,
– v torbah preko rame ali v nahrbtnikih naj ne bo gotovine, dokumentov ipd.
– pozornost na ljudi, ki niso del skupine.
Nobene vredne stvari, predvsem so aktualne torbice, denarnice, telefoni, računalniška oprema itn., naj se nikoli in nikjer ne pušča brez nadzora, ker so lahko tarča priložnostnih tatov. V turistični sezoni do tega prihaja predvsem na javnih prireditvah, gostinskih lokalih ter obalah jezer in na plažah.
Tovrstna problematika je poleti aktualna v Piranu, kjer prihaja predvsem do priložnostnih tatvin, ki so posledica neprevidno odloženih predmetov ali opuščenega nadzora nad stvarjo, ter do drznih tatvin iz nastanitvenih objektov, npr. apartmajev, hotelskih sob, teras ipd.
V večini obravnavanih tatvin iz sob so bila vrata odklenjena, storilci pa so kradli, medtem ko so gosti spali. Zaznan je bil tudi primer uporabe motilca za zaklepanje osebnega vozila, storilec pa je bil izsleden in obravnavan.
Struktura storilcev je različna, tovrstna kazniva dejanja izvršujejo tako domači kot tujci.
Priložnost je torej veliko, idej storilcem ne zmanjka, predvsem od nas in od naših ukrepov pa je odvisno, kako jih bomo preprečili.
Lep pozdrav,
Maja Ciperle Adlešič
Predstavnica PU Ljubljana za odnose z javnostmi
Izjave policistov o problematiki “žeparstva”:
