Slovenija je na novi lestvici svetovne konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD znova zdrsnila. Tokrat za tri mesta. Med 70 analiziranimi državami se uvrščamo šele na 49. mesto, kar je še en hladen tuš za državo, ki bi se rada predstavljala kot moderna, razvojno usmerjena in podjetništvu prijazna.
A številke kažejo precej drugačno sliko. Najbolj zaskrbljujoče je, da padec ni več le enkraten zdrs, ampak del širšega trenda. Slovenija je bila pred nekaj leti precej višje, danes pa se vse bolj odmika od držav, s katerimi bi se morala primerjati. Od leta 2022 naj bi izgubila kar 11 mest, kar odpira resno vprašanje: ali slovensko poslovno okolje postaja predrago, prepočasno in preveč obremenjeno?
Po ugotovitvah IMD se države ocenjujejo po več ključnih področjih: gospodarski uspešnosti, učinkovitosti vlade, poslovni učinkovitosti in infrastrukturi. Slovenija se še vedno razmeroma dobro drži pri infrastrukturi, toda največ težav naj bi imela pri poslovni učinkovitosti in učinkovitosti države.
To v praksi pomeni tisto, na kar podjetniki opozarjajo že dolgo: preveč birokracije, premalo predvidljivosti, visoki stroški dela, zapleteni postopki in občutek, da država podjetjem prepogosto stoji na poti, namesto da bi jim pomagala tekmovati na mednarodnem trgu.
Za izvoznike je to še posebej nevarno. Slovenska podjetja tekmujejo z državami, kjer so postopki hitrejši, davčno okolje stabilnejše, energija cenejša, delovna zakonodaja bolj prožna, državna administracija pa bolj odzivna. Če domače okolje postaja vse manj konkurenčno, se to prej ali slej pozna pri investicijah, novih zaposlitvah in dolgoročni rasti.
Podatek, da je Slovenija med članicami Evropske unije šele na 20. mestu, je zato še dodatno opozorilo. Ne gre več samo za vprašanje prestiža na neki mednarodni lestvici, ampak za vprašanje, kako privlačna je Slovenija za podjetja, investitorje in mlade kadre.
Vlada bo številke verjetno poskušala razložiti s širšimi evropskimi trendi, a to ne spremeni dejstva, da druge države kljub krizam napredujejo hitreje. Če Slovenija želi obrniti smer, bodo potrebni konkretni ukrepi: manj administracije, bolj predvidljiva davčna politika, hitrejši postopki, razbremenitev dela in več posluha za gospodarstvo. Padec na 49. mesto je zato jasen alarm. Ne samo za politiko, ampak za celotno državo. Konkurenčnost se ne izgubi čez noč, še težje pa se jo pridobi nazaj.
P.O.
