“Stanovanje je osnovna človekova pravica in ljudje imajo pravico od države zahtevati človeka dostojno stanovanje. Ne v smislu, da jim mora država dati stanovanje, mora pa ta zagotoviti pogoje, da bodo do njega lahko prišli. In država je odgovorna tudi za to, kaj se dogaja v občinah. pri nas pa je država na tem področju šibka, velik del tega bremena je prenesla na občine in se svoje odgovornosti razbremenila. Za politične stranke je to seveda ugodno, občine pa so postale strelovodi za vse slabo. Te so majhne, razdrobljene, marsikje o tem nimajo ne znanja ne izkušenj.
Še huje pa je, da danes v Sloveniji prav nikogar ne skrbi, v kakšnih razmerah ljudje živijo, kolikšen del gospodinjstev je preobremenjen s stanovanjskimi stroški, koliko odstotkov gospodinjstev živi v neprimernih stanovanjih.
Včasih je veljalo, da Slovenci gradimo prevelike hiše, spet drugi se zgražajo, kako se v velikem meščanskem stanovanju sredi Ljubljane gor in dol sprehaja ena sama stara gospa. Mogoče res, a ko pogledamo statistiko, iz nje udari predvsem druga plat. Denimo, da v enem majhnem enainpolsobnem stanovanju živi štiričlanska družina, včasih celo več generacij skupaj.”
dr. Srna Mandić, izr. prof. in predavateljica na fakuteti za družbene vede in dolgoletna raziskovalka sistema stanovanjske oskrbe v Sloveniji
Vir: Nedeljski dnevnik, 10. 4. 2019, str. 2
