Nekoč je bil pust pomemben praznik, ko so naši predniki s posebnimi obredi, ki so vključevali tudi šemljenje oz. maskiranje, iz dežele podili zle zimske duhove in klicali toplo pomlad.
Za praznovanje so bile predpisane tudi posebne, obredne jedi, s katerimi so naši predniki poskušali vplivati na rodovitnost zemlje. Polni krožniki in bogata hrana naj bi prinesli obilno letino, hkrati pa so si na ta način nabrali tudi nekaj zaloge, da so se lažje lotili dolgega, 40-dnevnega posta, ki je trajal vse do velike noči.
Danes pust nima več nekdanjega pomena, še vedno pa je ohranjena navada praznovanja, šemljenja in pripravljanja značilnih pustnih jedi. Jedi, ki se pri nas 
pripravljajo za pusta, so stare, domače slovenske jedi. Praznične jedi se v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba najesti, pa četudi je bila prej revščina pri hiši. Pustna hrana mora biti čim bolj mastna, ocvrta in posuta s sladkorjem.
In če je nekdaj veljala tradicija, da se s pustnimi maskami preganja zima, da bi čim prej prišla toplejša pomlad, pa to že dolgo ni več tako. Danes je vse podrejeno komerciali, zaslužku. Začne se že s pustnimi maskami, ki jih že takoj po božičnih praznikih ponujajo v raznih trgovinah, in nadaljuje vse do pustnih karnevalov, za katere se celo plačuje vstopnina. Za nameček pa je v pustnih dneh že kar »udomačeno«, da maškare hodijo od hiše do hiše in se razkazujejo, v zameno za to pa želijo denar – res je, prav ste prebrali, denar! ( Z redkimi izjemami!) Tudi najmlajši, karikirano rečeno tudi takšni, ki so komaj shodili in so se že našemili v pustno masko, niso zadovoljni, če jim ljudje dajo krof ali pomarančo, mandarino itn. – ne, hočejo denar … Z redkimi izjemami …
Prav danes trije lepo našemljeni otroci namreč niso želeli evra … Ko sem jih vprašal, zakaj ne vzamejo denarja, so mi skoraj v en glas odgovorili: “Starši so nam rekli.” Razveselili so se samo rdečega jabolka in treh bonbonov … Blagor njihovim staršem!
Kam to pelje? Več kot očitno je, da se je tisti pravi namen pusta prelevil v klasično komercialno trženje in služenje. In čeprav se mi zdi, da je število ljudi, ki se v pustnih dneh našemijo, iz leta v leto manjše, pa so pritiski trgovcev in vseh ostalih, 
ki so zavohali to tržno nišo, postali tako veliki, da se v pustnih dneh obračajo res velike vsote denarja. Če je to prav ali narobe, prepuščam presojo bralcem in bralkam. Kaj si jaz osebno mislim o tem, pa lahko razberete iz tega, da sem se nazadnje našemil v 3. razredu osnovne šole, pa še to pod pritiskom okolice (starši, šola …).
J. S. / B. O.
Podčrtano
Na Viru je bila sinoči vstopnina 12 evrov. Preveč?
Vir: FB
