Kaj sploh je demenca?
To je možganska bolezen, ki je hkrati tudi veliko psihično breme in vedno boleče poseže v družino. Za demenco je značilno več dejavnikov, kot so npr.:
– slabšanje spomina, ko bolniki neprestano postavljajo ista vprašanja, pozabljajo nedavne dogodke in podatke, pozabijo jemati zdravila, ne znajo več kuhati, računati, pisati, govoriti, ne vedo, da je treba plačevati račune, …
– motnje orientacije, ko se bolniki pogosto izgubljajo zunaj doma in tudi doma,
– vedenjske spremembe, ko bolniki težje obvladujejo čustva, saj postanejo jezljivi, prepirljivi, so nemirni, mislijo, da jim kradejo, …
Alzheimerjeva bolzen
Po podatkih svetovne zveze za Alzheimer (demenci pravimo tudi Alzheimerjeva bolezen) naj bi imel demenco vsak četrti sedemdesetletnik, vsak tretji osemdesetletnik in vsak drugi devetdesetletnik.
To z drugimi besedami pomeni, da naj bi bilo v Sloveniji okoli 33 tisoč, v Evropi 9 milijonov in v svetu že skoraj 50 milijonov bolnikov. Ocenjuje se, da se bo v naslednjih dvajsetih letih (predvsem zaradi staranja prebivalstva in najrazličnejšega stresa, v katerem živi zaposleno prebivalstvo), število bolnikov podvojilo. Povprečen bolnik živi z demenco 15 let.
Kako lahko pozdravimo dmeneco?
In čeprav demenca velja za neozdravljivo in kronično bolezen, znanstveniki iz ZDA trdijo, da jo vseeno lahko preprečimo in v nekaterih primerih tudi pozdravimo. Kako?
Tako, da spremenimo življenjski slog: se več gibamo in shujšamo, če smo pretežki (še posebno nevarna je trebušna debelost!), se več družimo, se ves čas učimo, treniramo naše čute (vid, okus, vonj, sluh in dotik) itd.
Spremeniti moramo tudi prehrano. Iz nje naj bi izključili beli sladkor in čim več enostavnih ogljikovih hidratov (vsaj tiste iz industrijsko predelane moke) ter vanjo vključili veliko zelenjave in sadja, ribe, oreščke itd.; pa tudi rožni koren, kurkumo, magnezij, izdelke iz kokosa itn. Ameriški strokovnjaki so prepričani, da vse te snovi in še številne druge zmanjšujejo tveganje za demenco ter jo celo zdravijo. Še dve njihovi trditvi: demenca je sladkorna bolezen tipa 3 in zdravje možganov se začne v črevesju.
Žal tablete proti demenci še ni …
Seveda bi bilo najpreprosteje vzeti tableto proti demenci, a je še ni. Za zdaj obstajajo le zdravila, ki blažijo in za kakšno leto ustavijo začetno fazo demence ter lajšajo moteče znake bolezni, kot so nemir, nespečnost, blodnjavost itn.
Visoka starost je sicer največji dejavnik tveganja za demenco. Drugi pa so: ženski spol in nezdravljena depresija, ateroskleroza, visok holesterol, visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, možganske žilne bolezni (recimo kap), zastrupitev z monoksidom, aids, alkoholizem, hude okužbe, motnje ščitničnih hormonov, dehidracija, tumor v možganih …
Oglejmo si najprej najsplošnejše napotke za preprečevanje in zdravljenje demence.
Na sveži zrak!
Tisti, ki se nič ali premalo gibljejo, imajo pogosteje bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, več raka in tudi pogosteje zbolijo za demenco. Kdor redno, se mu prav zaradi gibanja v telesu sproščajo antioksidacijski encimi, ki skupaj z antioksidanti, ki jih je treba zaužiti s hrano, uničujejo proste radikale, ki povzročajo prezgodnje staranje.
Pri vadbi ni treba pretiravati. Priporoča se hoja, delo na vrtu, tek, če ga zmorete, plavanje, ples, tek na smučeh, kolesarjenje… Zaželeno je, da se pogosto iz zaprtih prostorov premaknete v naravo na sveži zrak. Redna telesna dejavnost naj bi za 40 odstotkov zmanjšala nevarnost za demenco.
Bodite družabni!
Medtem ko s telesnimi vajami krepimo mišice, možgane krepimo z branjem, muziciranjem, reševanjem križank, učenjem tujih jezikov, pletenjem, vezenjem, vrtnarjenjem, gledanjem nadaljevank. Bodite tudi družabni! Ne zapirajte se med štiri stene. Dobivajte se s prijatelji, hodite na izlete, v kino. Bolj ko možgane uporabljamo, močnejši postajajo.
Krepite tudi svoje čute: vid, sluh, okus, vonj in dotik! Opazujte naravo, glejte stare filme in fotografije, poslušajte glasbo, zvoke narave, vonjajte hrano in se spominjajte, kako je včasih dišal svež kruh ali omaka, ki jo je pripravljala mama, okušajte vse, kar se da, seveda v majhnih količinah, in dotikajte se ljudi, živali … Ljubeči dotiki so zdravilni! Z vsem tem trenirate tudi svoje središče za spomin.
Nehajte kaditi!
Nehajte kaditi! Kancerogene snovi vsake pokajene cigarete sprožijo nastanek na milijone prostih radikalov. Sicer pa nikotin poškoduje žile. Pri kajenju nastaja tudi ogljikov monoksid, ki se veže na hemoglobin ter preprečuje prenos kisika do tkiv in možganov.
Možgani z manj kisika slabše delujejo in hitreje zbolijo. Kdor neha kaditi, za 20 odstotkov zmanjša nevarnost za demenco in za 70 odstotkov za raka! Tudi pri alkoholu bodite zmerni. Znano je, da imajo domala vsi alkoholiki v zadnji fazi alkoholno demenco.
J.S.
