Kakšna bi bila zgodovina dvajsetega stoletja, če Gavrilu Principu 28. junija 1914 v Sarajevu ne bi uspelo izvesti atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda?
Bi Donald Trump postal predsednik ZDA, če direktor FBI James Comey ne bi tik pred volitvami nekaterim članom ameriškega kongresa poslal kratkega pisma, v katerem jih je obvestil, da preiskava e-pošte Hilary Clinton še ni v celoti zaključena?
Ob malih dogodkih, ki imajo velike posledice, se v mislih pogosto sprašujemo, kaj bi bilo, če dogodka ne bi bilo ali če bi se razpletel drugače.
Včasih se zdi, da razmišljanje o alternativah nima pravega smisla, saj udeleženim v tragediji le v neskončnost podaljšuje travmatično izkušnjo. Vendar gre v resnici za mehanizem, ki nam pomaga, da se lahko hitreje prilagodimo na nove okoliščine in spremenimo svoje navade.
Mišljenje alternativ je koristno, ker v mislih podoživljamo scenarije razvoja dogodkov, ki se morda nikoli ne bodo uresničili, a nam pomagajo, da se vnaprej pripravimo, da bomo naslednjič ukrepali drugače.
Če nas nič ne bi sililo, da razmišljamo o alternativnih verzijah razvoja dogodkov, bi se bistveno hitreje sprijaznili z novim položajem in bi pri tem manj trpeli, a po drugi strani dogodek ne bi spodbudil razmisleka, kako se prihodnjič morda izogniti okoliščinam, ki lahko privedejo do neželenih posledic.
Sašo Dolenc, dr. filozofije, fizik, publicist in urednik portala Kvarkadabra
Vir: Delo, Mnenja, Protidejstveno razmišljanje o alternativah, 7. junij 2018
