Slovenija že desetletja razpravlja o ustanovitvi pokrajin, ki bi pomemben del odločanja prenesle z državne na regionalno raven. Zdaj se projekt ponovno premika naprej. Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je v najnovejši epizodi GOVSI podkasta pojasnila, kako daleč so priprave in kaj še preprečuje uresničitev dolgoletne ideje.
Slovenija ima 212 občin, še vedno pa nima pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, čeprav jih predvideva ustava. O njihovi ustanovitvi se govori že vrsto let, vendar so se dosedanji poskusi praviloma ustavili pri političnih nesoglasjih glede števila pokrajin, njihovih meja, sedežev in pristojnosti.
Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je v pogovoru z voditeljem Martinom Nahtigalom poudarila, da bi lahko pokrajine pomembno prispevale k učinkovitejšemu upravljanju države, boljšemu povezovanju občin ter enakomernejšemu regionalnemu razvoju.
Zakonodajna izhodišča so pripravljena, manjka politični dogovor
Pomembna novica je, da so zakonodajna izhodišča za ustanavljanje pokrajin že pripravljena. Toda za njihovo dejansko vzpostavitev bo potreben politični dogovor, predvsem glede nalog, pristojnosti in financiranja.
Za sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, torej najmanj 60 glasov. Ministrica je v nedavnem intervjuju poudarila, da je najprej treba določiti, katere naloge bi država prenesla na pokrajine. Šele nato naj bi sledilo odločanje o njihovem številu in poimenovanju.
Koliko pokrajin bi imela Slovenija?
V preteklosti so se pojavljali različni modeli regionalne razdelitve države. Zadnji zakonodajni predlog je predvideval 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana.
Ministrica je oktobra pojasnila, da bi bilo glede na število prebivalcev po njeni oceni primernih šest do osem pokrajin, medtem ko Slovenija že danes deluje v okviru 12 statističnih regij. Končna odločitev o številu pokrajin tako še ni sprejeta in bo odvisna od političnega soglasja.
Kaj bi ustanovitev pokrajin pomenila za prebivalce?
Pokrajine bi lahko prevzele del nalog, o katerih danes odloča država. Med področji, na katerih ministrica vidi možnosti za prenos pristojnosti, so prostorsko načrtovanje, večji regionalni razvojni projekti ter učinkovitejše upravljanje razvojnih sredstev.
Pomemben cilj bi bil tudi boljše sodelovanje občin pri infrastrukturnih projektih in črpanju evropskih sredstev. Zagovorniki pokrajin poudarjajo, da bi odločitve sprejemali bližje ljudem in potrebam posameznih območij. Po drugi strani ostajajo odprta vprašanja stroškov novega sistema, financiranja ter nevarnosti dodatne birokracije.
Bi lahko prve pokrajinske volitve imeli leta 2030?
Ministrica je konec oktobra ocenila, da bi lahko ministrstvo ob doseženem političnem soglasju v približno šestih mesecih pripravilo zakonodajne osnutke za nadaljnjo obravnavo. Če bi soglasje dosegli še letos in bi zakonodajni postopki potekali po predvideni časovnici, bi bile prve pokrajinske volitve lahko leta 2030. Vendar gre za pogojno oceno, ne za že sprejet datum.
Ključno vprašanje tako ni več samo, kako bi razdelili Slovenijo, temveč predvsem, ali bo politika sposobna doseči dogovor o prenosu pristojnosti in financiranju pokrajin. V GOVSI podkastu je ministrica spregovorila tudi o evropskih kohezijskih sredstvih, razvojnem zakonu in decentralizaciji državne uprave, vključno s selitvijo dela ministrstva v Maribor.
Celotno epizodo GOVSI podkasta si lahko ogledate na YouTubu:
Vir: GOV.SI, GOVSI podkast, 5. november 2026; intervju z ministrico, 30. oktober 2026.
P.O.
