Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar podpira uveljavitev razvojnega zakona, ki bi po oceni gospodarstva prinesel pomembne davčne razbremenitve. V ospredje razprav se znova postavljajo tudi visoke cene energentov in vprašanje, koliko bi lahko gospodinjstva prihranila z nižjimi davki.
»Nižji davki, nižja cena. Logično,« se glasi sporočilo objave, ki ob imenu predsednika OZS Blaža Cvarja opozarja, da bi lahko Slovenci ob že uveljavljenem razvojnem zakonu plačevali manj za gorivo.
Izjava odpira vprašanje, kako pomemben del končne cene energentov predstavljajo davki in kakšne spremembe predvideva Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel že 11. maja letos, a zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati.
Razvojni zakon predvideva znižanje DDV za nekatere energente
Eden izmed ukrepov razvojnega zakona je možnost začasnega znižanja davka na dodano vrednost z 22 na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Nižja obdavčitev bi lahko zmanjšala stroške gospodinjstev in podjetij – zakon nižje stopnje za navedene energente ne uvaja samodejno, temveč sedanji vladi omogoča, da jo s posebnim sklepom določi za enkratno obdobje največ devetih mesecev. Na cene pogonskih goriv sicer pomembno vplivajo trošarine, DDV, nabavne cene na svetovnih trgih in regulacija trgovskih marž.
Po zadnjih podatkih pristojnega ministrstva od 27. oktobra do 2. novembra 2026 najvišja dovoljena cena 95-oktanskega bencina zunaj avtocest znaša 1,627 evra za liter, dizelskega goriva pa 1,935 evra.
Obrtniki opozarjajo na vse višje stroške poslovanja
Predsednik OZS Blaž Cvar že dalj časa opozarja, da slovenske obrtnike in podjetnike obremenjujejo visoki stroški dela, energije, materiala ter številne administrativne obveznosti.
Na Obrtno-podjetniški zbornici razvojni zakon vidijo kot pomemben prvi korak k izboljšanju poslovnega okolja in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zakon poleg davčnih sprememb predvideva tudi drugačno ureditev normiranih podjetnikov, uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, spremembe na področju pokojnin ter znižanje DDV za nekatera osnovna živila.
Zagovorniki zakona menijo, da bi lahko ukrepi spodbudili gospodarsko dejavnost, povečali razpoložljive dohodke in prispevali k razvoju Slovenije.Na drugi strani sindikati opozarjajo na tveganja za javne finance in socialno državo ter ocenjujejo, da bi nekatere spremembe koristile predvsem bolje plačanim zaposlenim in posameznim skupinam podjetnikov.
O usodi zakona bodo odločali volivci
Čeprav je državni zbor razvojni zakon sprejel že maja, njegova uveljavitev ostaja negotova.
Sindikati so zbrali zadostno število podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bodo volivci odločali 6. decembra 2026. Referendumsko odločanje bo tako pomembno za prihodnjo davčno ureditev, podjetnike, zaposlene in številna gospodinjstva. Nižje davčne obremenitve lahko prispevajo k nižjim končnim cenam goriv, vendar je dejanski prihranek odvisen od vrste energenta, konkretnega davčnega ukrepa in razmer na trgu.
Sporočilo gospodarstva je jasno: razbremenitev ljudi in podjetij je pomembna za konkurenčnost in življenjski standard. Koliko in pri katerih stroških bi posamezni ukrepi prinesli prihranke, pa je treba presojati na podlagi dejanske vsebine zakona.
P.O.
